Računovodenje v času koronavirusa

V teh dneh se dogajajo stvari, katerih razsežnost in posledice lahko le slutimo. Življenje, kot smo ga bili vajeni, nadomešča nova stvarnost, katere nadrealistična podoba počasi postaja naš vsakdan. Prihaja čas, v katerem bomo korenito spremenili osebne, družbene in poslovne prioritete. Zveza RFR je zato pripravila posebno, brezplačno digitalno izdajo revije IKS, poimenovano IKS COVID-19. Tukaj bodo do nadaljnjega zbrane vse strokovne vsebine, neposredno povezane s COVID-19 oziroma pomembnimi ukrepi.

Delo s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo po tretjem interventnem zakonu

Z 31. majem je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki na delovnopravnem področju prinaša dva ukrepa. Delodajalec lahko delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, najdlje do 31. decembra odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Če zanje nima dela, pa jim lahko še za junij odredi čakanje na delo.

Državna pomoč

Organizacija lahko iz proračuna kot državno pomoč posredno ali neposredno prejme zneske, ki sicer niso posledica izvedbe običajnih komercialnih poslov. To niso plačila, organizacija pa jih ne prejme v zameno za opravljeno storitev ali dobavo blaga. Tako prejeto pomoč oziroma prihodke iz tega naslova pripozna, ko ima sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje za prejem takšne pomoči. Pri tem se mora tudi prepričati, da ji prejete pomoči ne bo treba vrniti.

Stroški dela in obravnava povračil

Med stroški dela organizacija pripozna vse oblike zaslužkov zaposlenih. Ti vključujejo plačo in nadomestila, ki jih zaposleni prejme, ker ni delal, ter dajatve, ki so povezane s temi dohodki. V nekaterih primerih dobi organizacija (delodajalec) stroške dela delno ali v celoti povrnjene od tretjih oseb, denimo zaradi boleznin ali drugih zakonodajnih ukrepov. Povračilo takšnih stroškov pripozna kot samostojen poslovni dogodek. Navadno ga knjiži kot prihodek, in ne kot zmanjšanje stroškov.

Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu

Ukrepi po interventnem megazakonu so državna pomoč. Za prejeta sredstva bodo upravičene organizacije pripoznale poslovne prihodke. Posamezni ukrepi so vezani na pogoje, ki jih morajo organizacije izpolniti, da jim prejete državne pomoči ne bo treba vrniti. Če jo bodo morale vrniti, bodo zmanjševale prihodke v dobro obveznosti do države. To bodo knjižile že v leto 2020, in ne v leto 2021, ko bodo morale denarna sredstva kot posledico neupravičeno prejete državne pomoči dejansko vrniti.

Spremembe interventnega megazakona na davčnem področju

V interventnem megazakonu je bilo spremenjenih kar nekaj določb, ki posegajo tudi na davčno področje. Spremenjen je prihodkovni pogoj za povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo in za odsotnost zaradi višje sile. Drugačna so tudi zakonska pravila za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki v času epidemije delajo, pa tudi za izplačilo kriznega dodatka. Tudi pri samozaposlenih je prišlo do sprememb uveljavljanja pomoči po interventnem zakonu. Spremenjena je bila tudi določba glede vračila pomoči.

Interventni ukrepi na davčnem področju za samozaposlene in kmete, zbrani na enem mestu

Zaradi epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je bil sprejet že drugi sklop interventnih ukrepov na davčnem področju ter na področju plač in prispevkov za socialno varnost. V delu, ki se nanaša na samozaposlene in kmete, bodo ti lahko pridobili pravico do temeljnega dohodka, oproščeni bodo prispevkov za socialno varnost ali pa bodo deležni njihovega odloga. (Predhodne) akontacije dohodnine jim ne bo treba plačati za april in maj. Na voljo imajo še druge ukrepe.

Interventni ukrepi z davčnega vidika za delavce, ki delajo

Z 11. aprilom 2020 je začel veljati interventni megazakon, ki ureja pomoč tudi za zaposlene, ki delajo. Delodajalec je oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od plač zaposlenih, ki v času epidemije delajo. Izplačati pa jim mora neobdavčen krizni dodatek 200 EUR za posamezen mesec oziroma v sorazmernem znesku za marec. Če je delavčeva izplačana plača v preteklem mesecu večja od trikratnika minimalne, mu ta neobdavčen krizni dodatek na pripada.

Čakanje na delo po interventnem megazakonu

Zaradi interventnih ukrepov države za zajezitev epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, so pravila čakanja na delo drugačna, kot sicer veljajo po delovnopravni zakonodaji. Interventni megazakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičeni delodajalec, velikost povračila nadomestila plače in prispevkov za socialno varnost delodajalcu, znesek najmanjšega nadomestila, ki mora biti izplačan delavcu, in sankcije v primeru kršitve pravil.

Odlog odplačila bančnih posojil zaradi epidemije novega koronavirusa

Vlada je sprejela Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev zaradi epidemije novega koronavirusa. Z njim želi omiliti likvidnostne težave družb, zadrug, društev, zavodov, samozaposlenih, nosilcev kmetijske dejavnosti in tudi fizičnih oseb. Z interventnim zakonom naslavlja težave, ki so nastale kot posledica zmanjšanega povpraševanja ter izpada proizvodnje in dohodka. Kreditojemalci bodo lahko zahtevali odlog odplačevanja kredita za 12 mesecev.

Vpliv epidemije novega koronavirusa na razkritja dogodkov po datumu bilance stanja

Epidemija novega koronavirusa bo temeljito posegla tudi v delo računovodij. A ne šele za poslovno leto 2020, ampak že pri pripravi letnega poročila za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. decembra 2019. Organizacije morajo v njem pojasniti pomembne dogodke, ki so se zgodili po datumu bilance stanja. Ker epidemija predstavlja takšen dogodek, njeni učinki pa so več kot pomembni, takšno (ne)razkritje vpliva na poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov.

Plače in druga področja v javnem sektorju, na katera vplivajo interventni ukrepi za zajezitev epidemije

Tudi delodajalci v javnem sektorju, torej drugi in določeni uporabniki, so zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa postavljeni v različne položaje. Pri enih gre za dodatne obremenitve zaposlenih, ki morajo opravljati delo kljub nevarnosti za zdravje, drugi so morali poslati delavce na čakanje na delo doma ali na delo od doma ali pa na odsotnost z dela zaradi višje sile.

Interventni ukrepi na davčnem področju kot posledica epidemije novega koronavirusa

Zaradi težav pri opravljanju dejavnosti in zaradi likvidnostnih težav subjektov, ki so posledica novega koronavirusa, so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi na davčnem področju. Podaljšan je rok za oddajo davčnega obračuna in letnega poročila Ajpesu. Poenostavljen odlog plačila davka in obročno plačilo davka sta mogoča, če je subjekt izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov. Ukrepi posegajo tudi na področje davčne izvršbe. Sprejeti so bili še dodatni ukrepi za pomoč gospodarstvu in prebivalcem.

Čakanje na delo in interventni zakon

Delodajalec lahko v težavnih poslovnih okoliščinah, ko ne more zagotoviti dela vsem delavcem, nekaterim odredi čakanje na delo. Namen ukrepa je ohraniti zaposlitev, delavcem pa pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove. Gre za milejši ukrep od odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Kot odgovor na epidemijo novega koronavirusa pa je zakonodajalec sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Ta začne veljati 29. marca 2020, država pa bo delodajalcu ob izpolnjevanju pogojev povrnila 40 % nadomestila plače.

Odsotnost z dela zaradi karantene, izolacije, poškodbe pri delu, bolniškega dopusta ali višje sile

Poleg čakanja na delo iz poslovnega razloga so lahko delavci v času novega koronavirusa odsotni z dela tudi zaradi drugih opravičenih razlogov. Bolnemu delavcu je lahko odrejena izolacija ali ima bolniški dopust. Če se je z novim koronavirusom okužil na delovnem mestu, gre za poškodbo pri delu. Zdravemu delavcu je lahko odrejena karantena ali pa mu delodajalec opraviči odsotnost zaradi višje sile.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS