Računovodenje v času koronavirusa

V teh dneh se dogajajo stvari, katerih razsežnost in posledice lahko le slutimo. Življenje, kot smo ga bili vajeni, nadomešča nova stvarnost, katere nadrealistična podoba počasi postaja naš vsakdan. Prihaja čas, v katerem bomo korenito spremenili osebne, družbene in poslovne prioritete. Zveza RFR je zato pripravila posebno, brezplačno digitalno izdajo revije IKS, poimenovano IKS COVID-19. Tukaj bodo do nadaljnjega zbrane vse strokovne vsebine, neposredno povezane s COVID-19 oziroma pomembnimi ukrepi.

Delo s skrajšanim delovnim časom po devetem interventnem zakonu ter karantena in višja sila

Deveti interventni zakon prinaša podaljšanje ukrepa dela s skrajšanim delovnim časom še od 1. julija do 30. septembra 2021. Vlada ga lahko podaljša za tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021. Po novem so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki jim je z odlokom omejeno ali prepovedano poslovanje. Delodajalec bo dobil povrnjenih 80 % bruto II nadomestila plače, vendar največ 928,10 EUR. Delavcu pa bo lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredil šele po treh mesecih zaposlitve. V novem zakonu pa sta urejeni tudi karantena in višja sila delavcev.

Financiranje regresa za leto 2021 po devetem interventnem zakonu

Deveti interventni zakon prinaša dolgo pričakovani ukrep financiranja regresa za letni dopust za leto 2021, vendar le za določene dejavnosti. Upravičeni delodajalci bodo prejeli 1.024 EUR za vsakega delavca, ki je pri njih zaposlen na dan uveljavitve zakona. Lahko pa tudi manj, če je delavec upravičen le do sorazmernega dela regresa. Mora pa delodajalec izpolnjevati pogoj več kot 20-odstotnega upada prihodkov.

Izračun upada prihodkov po merilih sorazmernosti

Od 13. marca 2021 velja Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov. Po njem so lahko upravičenci ugotavljali upad prihodkov le na podlagi prihodkov od prodaje. Sprememba pravilnika, ki velja od 15. aprila 2021, pa je prinesla še dve možnosti izračunavanja upada prihodkov. Glede na povprečno število zaposlenih in glede na vrednosti osnovnih sredstev brez zemljišč. Upravičenec lahko izračunava upad prihodkov na način, ki je zanj ugodnejši.

Subvencioniranje minimalne plače v letu 2021 po osmem interventnem zakonu

Država bo delodajalcem v letu 2021 zaradi dviga minimalne plače pomagala na dva načina. Za plačilo za delo od januarja do junija bodo ob izpolnjevanju pogojev dobili za vsakega delavca 50 EUR subvencije. Od julija do decembra pa bo minimalna osnova za obračun prispevkov enaka minimalni plači.

PKP8: Čakanje na delo, krizni dodatek, kratkotrajna bolniška odsotnost in delo na domu

Osmi interventni zakon podaljšuje ukrep čakanja na delo in elektronsko sporočanje inšpektoratu za delo o opravljanju dela na domu. Ponovno uvaja kratkotrajno bolniško odsotnost. Pri kriznem dodatku prinaša spremembe. Pri čakanju na delo je najpomembnejša novost, da bo država delodajalcem, ki jim je zaradi epidemije onemogočeno opravljanje dejavnosti, povrnila 100-odstotno ali 80-odstotno bruto II povračilo nadomestila plače.

Davčne spremembe po sedmem interventnem zakonu in sklepu vlade

Sedmi zakonski sveženj pomoči ob epidemiji prinaša kar nekaj novosti. Tako bo davčna osnova pri dohodnini od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti tudi za leto 2021 drugačna. Zavezanci rezidenti bodo lahko namenili odstotek dohodnine za donacije, začasno pa pri nenujnih zadevah ne bodo začete nove davčne izvršbe. Za samozaposlene sta podaljšana ukrepa pomoči v obliki temeljnega dohodka in delnega povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile.

IKS COVID-19

Delno kritje fiksnih stroškov po spremembah v sedmem interventnem zakonu

S šestim interventnim zakonom je bil uzakonjen nov interventni ukrep delnega kritja fiksnih stroškov, ki pa je bil s sedmim interventnim zakonom nekoliko spremenjen. Ukrep je možen le, če upravičena oseba doseže najmanj 30-odstotni upad prihodkov v zadnjem četrtletju leta 2020. Delno pokrivanje izgube zaradi nekritih fiksnih stroškov je možno za obdobje od oktobra do decembra 2020 in od januarja do marca 2021. Ukrep je bil namreč podaljšan do 31. marca 2021.

Sedmi interventni zakon: od kriznega dodatka do vračila državne pomoči

V sedmem interventnem zakonu so novi ukrepi izplačilo kriznega dodatka, odpoved pogodbe brez navedbe razloga, možnost izrabe letnega dopusta do 31. decembra 2021 in finančna pomoč pri izvedbi hitrih testov. Spremenjeno je nadomestilo plače za odsotnost zaradi višje sile in karantene, ki ne sme biti manjše od minimalne plače. Pri čakanju na delo bo delodajalec lahko dokazoval plačilo vseh obveznosti z izjavo in pri upadu prihodkov upošteval načelo sorazmernosti. Državno pomoč bo mogoče vrniti obročno.

PKP6: Novosti pri karanteni, višji sili, čakanju na delo in delu na domu

Šesti interventni zakon prinaša spremembe pri delovnopravnih institutih. Pri karanteni in višji sili delavcev je nekatere delodajalce izvzel iz kroga upravičencev. Za višjo silo pa šteje tudi ustavitev javnega prevoza in zaprtje mej. Pri čakanju na delo so do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki so registrirani do 1. septembra 2020, nekateri pa bodo lahko dobili povrnjeno celotno bruto I nadomestilo plače. Za opravljanje dela na domu je določena tudi vsebina obvestila inšpektoratu za delo.

Delno kritje fiksnih stroškov po šestem interventnem zakonu

S šestim interventnim zakonom je bil uzakonjen nov interventni ukrep delnega kritja fiksnih stroškov. Ukrep je možen le, če upravičena oseba doseže najmanj 30-odstotni upad prihodkov v zadnjem četrtletju leta 2020. Delno pokrivanje izgube zaradi nekritih fiksnih stroškov je možno za obdobje od oktobra do decembra 2020.

Kaj interventna zakonodaja pomeni za delodajalce in samozaposlene?

Aktualno posvetovanje Zveze RFR obravnava plače v luči aktualnih interventnih ukrepov pa tudi vprašanja glede obračuna v kombinaciji z drugimi dejavniki (denimo prazniki, dopusti ali boleznimi) in vprašanja o delnem subvencioniranju v primeru skrajšanega delovnega časa ter v povezavi s čakanjem na delo. Obravnavali bomo vračanje pomoči v primeru odpovedi in najpogostejša vprašanja v povezavi s karanteno oziroma odsotnostjo zaradi višje sile.

Posvetovanje bo na voljo v digitalni izvedbi – od 15. decembra 2020. Digitalna izvedba vam omogoča udoben ogled vsebin v času in na kraju, ki vam najbolj ustrezata, na vaši najljubši napravi, ter prihranek časa in potnih stroškov. Vsak udeleženec prejme tudi odgovor na pisno vprašanje.

Odlog in obročno plačilo davkov in prispevkov po šestem interventnem zakonu

Po šestem interventnem zakonu je mogoče zaprositi za odlog ali obročno plačilo davkov in prispevkov pod ugodnejšimi pogoji. Zavezanec mora dokazati izgubo sposobnosti ustvarjanja prihodkov zaradi epidemije. Zaprosi lahko tudi za odlog ali obročno plačilo prispevkov, davčnega odtegljaja in akontacije davka. Odlog ali obročno plačilo davka, ki je odobreno v času veljavnosti tega ukrepa, je brezobrestno.

Spremembe pri povračilu izgubljenega dohodka zaradi karantene in višje sile pri samozaposlenih

Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in višje sile samozaposleni lahko uveljavljajo že po petem interventnem zakonu. Vendar je po šestem interventnem zakonu pri tem ukrepu prišlo do nekaj sprememb in dopolnitev. Spremenila sta se datum, na katerega mora biti upravičenec vključen v obvezno socialno zavarovanje, in vsebina karantene, zaradi katere lahko upravičenec prejme delno povračilo izgubljenega dohodka.

Ukrepi za delodajalce in samozaposlene po petem interventnem zakonu

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 prinaša nov ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti in delno povrnitev izgubljenega dohodka samozaposlenim zaradi karantene ali varstva otroka. Podaljšuje možnost dela s skrajšanim delovnim časom, čakanje na delo in delno povrnitev nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu. Ponovno pa vzpostavlja izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene.

Odsotnost z dela zaradi karantene po četrtem interventnem zakonu

Od 11. julija, ko velja Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, do 30. septembra 2020 je delodajalec ponovno upravičen do povračila nadomestila plače delavcu za čas odrejene karantene. Vendar le, če mu ne more organizirati dela na domu. Če pa bo delavec odšel v državo z rdečega seznama in mu bo ob vstopu v Slovenijo odrejena karantena, ni upravičen do nadomestila plače, razen v primeru odhoda zaradi izrecno določenih osebnih okoliščin.

Državna pomoč

Organizacija lahko iz proračuna kot državno pomoč posredno ali neposredno prejme zneske, ki sicer niso posledica izvedbe običajnih komercialnih poslov. To niso plačila, organizacija pa jih ne prejme v zameno za opravljeno storitev ali dobavo blaga. Tako prejeto pomoč oziroma prihodke iz tega naslova pripozna, ko ima sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje za prejem takšne pomoči. Pri tem se mora tudi prepričati, da ji prejete pomoči ne bo treba vrniti.

Stroški dela in obravnava povračil

Med stroški dela organizacija pripozna vse oblike zaslužkov zaposlenih. Ti vključujejo plačo in nadomestila, ki jih zaposleni prejme, ker ni delal, ter dajatve, ki so povezane s temi dohodki. V nekaterih primerih dobi organizacija (delodajalec) stroške dela delno ali v celoti povrnjene od tretjih oseb, denimo zaradi boleznin ali drugih zakonodajnih ukrepov. Povračilo takšnih stroškov pripozna kot samostojen poslovni dogodek. Navadno ga knjiži kot prihodek, in ne kot zmanjšanje stroškov.

Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu

Ukrepi po interventnem megazakonu so državna pomoč. Za prejeta sredstva bodo upravičene organizacije pripoznale poslovne prihodke. Posamezni ukrepi so vezani na pogoje, ki jih morajo organizacije izpolniti, da jim prejete državne pomoči ne bo treba vrniti. Če jo bodo morale vrniti, bodo zmanjševale prihodke v dobro obveznosti do države. To bodo knjižile že v leto 2020, in ne v leto 2021, ko bodo morale denarna sredstva kot posledico neupravičeno prejete državne pomoči dejansko vrniti.

Odlog odplačila bančnih posojil zaradi epidemije novega koronavirusa

Vlada je sprejela Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev zaradi epidemije novega koronavirusa. Z njim želi omiliti likvidnostne težave družb, zadrug, društev, zavodov, samozaposlenih, nosilcev kmetijske dejavnosti in tudi fizičnih oseb. Z interventnim zakonom naslavlja težave, ki so nastale kot posledica zmanjšanega povpraševanja ter izpada proizvodnje in dohodka. Kreditojemalci bodo lahko zahtevali odlog odplačevanja kredita za 12 mesecev.

Vpliv epidemije novega koronavirusa na razkritja dogodkov po datumu bilance stanja

Epidemija novega koronavirusa bo temeljito posegla tudi v delo računovodij. A ne šele za poslovno leto 2020, ampak že pri pripravi letnega poročila za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. decembra 2019. Organizacije morajo v njem pojasniti pomembne dogodke, ki so se zgodili po datumu bilance stanja. Ker epidemija predstavlja takšen dogodek, njeni učinki pa so več kot pomembni, takšno (ne)razkritje vpliva na poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov.

Novosti pri delu s skrajšanim delovnim časom in čakanju na delo po četrtem interventnem zakonu

Z 31. majem je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Prinesel je možnost dela s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki velja od 11. julija, pa pri obeh institutih prinaša pomembne novosti. Najpomembnejši sta podaljšanje ukrepa čakanja na delo in dodatna obveščanja zavoda za zaposlovanje pri skrajšanem delovnem času.

Delo s skrajšanim delovnim časom in čakanje na delo po tretjem interventnem zakonu

Z 31. majem je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki na delovnopravnem področju prinaša dva ukrepa. Delodajalec lahko delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, najdlje do 31. decembra odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Če zanje nima dela, pa jim lahko še za junij odredi čakanje na delo.

Spremembe interventnega megazakona na davčnem področju

V interventnem megazakonu je bilo spremenjenih kar nekaj določb, ki posegajo tudi na davčno področje. Spremenjen je prihodkovni pogoj za povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo in za odsotnost zaradi višje sile. Drugačna so tudi zakonska pravila za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki v času epidemije delajo, pa tudi za izplačilo kriznega dodatka. Tudi pri samozaposlenih je prišlo do sprememb uveljavljanja pomoči po interventnem zakonu. Spremenjena je bila tudi določba glede vračila pomoči.

Plače in druga področja v javnem sektorju, na katera vplivajo interventni ukrepi za zajezitev epidemije

Tudi delodajalci v javnem sektorju, torej drugi in določeni uporabniki, so zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa postavljeni v različne položaje. Pri enih gre za dodatne obremenitve zaposlenih, ki morajo opravljati delo kljub nevarnosti za zdravje, drugi so morali poslati delavce na čakanje na delo doma ali na delo od doma ali pa na odsotnost z dela zaradi višje sile.

Odsotnost z dela zaradi karantene, izolacije, poškodbe pri delu, bolniškega dopusta ali višje sile

Poleg čakanja na delo iz poslovnega razloga so lahko delavci v času novega koronavirusa odsotni z dela tudi zaradi drugih opravičenih razlogov. Bolnemu delavcu je lahko odrejena izolacija ali ima bolniški dopust. Če se je z novim koronavirusom okužil na delovnem mestu, gre za poškodbo pri delu. Zdravemu delavcu je lahko odrejena karantena ali pa mu delodajalec opraviči odsotnost zaradi višje sile.

Čakanje na delo po interventnem megazakonu

Zaradi interventnih ukrepov države za zajezitev epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, so pravila čakanja na delo drugačna, kot sicer veljajo po delovnopravni zakonodaji. Interventni megazakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičeni delodajalec, velikost povračila nadomestila plače in prispevkov za socialno varnost delodajalcu, znesek najmanjšega nadomestila, ki mora biti izplačan delavcu, in sankcije v primeru kršitve pravil.

Interventni ukrepi z davčnega vidika za delavce, ki delajo

Z 11. aprilom 2020 je začel veljati interventni megazakon, ki ureja pomoč tudi za zaposlene, ki delajo. Delodajalec je oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od plač zaposlenih, ki v času epidemije delajo. Izplačati pa jim mora neobdavčen krizni dodatek 200 EUR za posamezen mesec oziroma v sorazmernem znesku za marec. Če je delavčeva izplačana plača v preteklem mesecu večja od trikratnika minimalne, mu ta neobdavčen krizni dodatek na pripada.

Interventni ukrepi na davčnem področju za samozaposlene in kmete, zbrani na enem mestu

Zaradi epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je bil sprejet že drugi sklop interventnih ukrepov na davčnem področju ter na področju plač in prispevkov za socialno varnost. V delu, ki se nanaša na samozaposlene in kmete, bodo ti lahko pridobili pravico do temeljnega dohodka, oproščeni bodo prispevkov za socialno varnost ali pa bodo deležni njihovega odloga. (Predhodne) akontacije dohodnine jim ne bo treba plačati za april in maj. Na voljo imajo še druge ukrepe.

Interventni ukrepi na davčnem področju kot posledica epidemije novega koronavirusa

Zaradi težav pri opravljanju dejavnosti in zaradi likvidnostnih težav subjektov, ki so posledica novega koronavirusa, so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi na davčnem področju. Podaljšan je rok za oddajo davčnega obračuna in letnega poročila Ajpesu. Poenostavljen odlog plačila davka in obročno plačilo davka sta mogoča, če je subjekt izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov. Ukrepi posegajo tudi na področje davčne izvršbe. Sprejeti so bili še dodatni ukrepi za pomoč gospodarstvu in prebivalcem.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS