Razlike med SRS in MSRP

SRS v uvodu določajo, da organizacija nobene določbe MSRP ne uporablja neposredno, ampak le kot primer dobre poslovne prakse, Zakon o gospodarskih družbah pa, da SRS v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z MSRP. Marsikatera organizacija, ki obvezno ali prostovoljno prvič ali ponovno sestavlja računovodske izkaze po MSRP, se ob zaključku poslovnega leta sreča z vprašanjem, ali so med SRS in MSRP razlike in katere.

Stroški dela in stroški povračil v javnem sektorju

Pri obračunavanju stroškov dela in povračil veljajo enaka pravila tako za javni sektor kot za vse druge organizacije. Upoštevati je treba zakonske predpise, ki urejajo delovna razmerja, trg dela, davke in prispevke. A ti predpisi se v večini uporabljajo za obračun, ko je bruto plača zaposlenega že znana. Plače v javnem sektorju pa so še posebej urejene z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki določajo pogoje in zneske za določanje bruto plač za javne uslužbence in funkcionarje. Računovodsko gledano spadajo med stroške dela praviloma vsi dohodki zaposlenih iz delovnega razmerja, razen nekaj izjem.

Ohranitev kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo

Zaščita upnikov je osnovni razlog za dve vrsti predpisanih zahtev po ohranitvi kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbenikom je bilo že doslej prepovedano izplačati premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv. Zaradi številnih zlorab pa mora po novem družba s premoženjem, v katero se ne vštevajo posojila družbenikom, ohranjati vsaj predpisani najmanjši znesek osnovnega kapitala. Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tema zahtevama, veljajo za nične.

Nepotrebni in davčno nepriznani odhodki

Zavezancem se davčno priznajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih z davkom od dohodkov pravnih oseb. Vsi drugi odhodki se štejejo za nepotrebne in se trajno izvzamejo iz davčne osnove. Tudi med odhodki, ki so potrebni za pridobivanje obdavčenih prihodkov, so nekateri v celoti, drugi pa delno davčno nepriznani. Zakon tovrstne odhodke našteje in opredeli.

Zakon o dohodnini znova z novostmi

Osnovni namen novele Zakona o dohodnini je zmanjšanje davčne obremenitve dohodkov iz dela. Nov je tako davčni razred s 34-odstotno stopnjo, stopnja četrtega razreda pa je povečana na 39 %. Prag letnih dohodkov za največjo dodatno splošno olajšavo je tudi nekoliko večji, in sicer za 300 EUR. Novela se bo začela uporabljati z davčnim letom 2017.

Spremembe v ZDDPO-2

V okviru male davčne reforme je s spremembami ZDDPO-2 zakonodajalec zvišal davčno stopnjo na 19 %, ukinil davčne ugodnosti za družbe tveganega kapitala, odpravil davčne olajšave za financiranje političnih strank in določil, da amortizacija dobrega imena ni davčno priznan odhodek. Zakon se bo uporabljal od 1. januarja 2017.

Ne tako mini jesenske značilnosti in zanimivosti

Pa smo jo dočakali, jesen namreč. Topli dnevi so se poslovili in narava se je pobarvala v rumeno, oranžno in rdečo. Tako nostalgično igrivo se je začelo vabilo na otroško jesensko druženje, ki mi ga je pred dnevi prinesla hči. Pripisano je bilo tudi, da ima ta letni čas veliko značilnosti in zanimivosti.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS