Odlog in obročno plačilo davkov in prispevkov po šestem interventnem zakonu

Po šestem interventnem zakonu je mogoče zaprositi za odlog ali obročno plačilo davkov in prispevkov pod ugodnejšimi pogoji. Zavezanec mora dokazati izgubo sposobnosti ustvarjanja prihodkov zaradi epidemije. Zaprosi lahko tudi za odlog ali obročno plačilo prispevkov, davčnega odtegljaja in akontacije davka. Odlog ali obročno plačilo davka, ki je odobreno v času veljavnosti tega ukrepa, je brezobrestno.

dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 07. 12. 2020 / DAVŠČINE

Po šestem interventnem zakonu je možen lažji odlog in obročno plačilo davkov pod ugodnejšimi pogoji kot po siceršnjih pravilih. Zavezanec pa lahko zaprosi tudi za tak odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za socialno varnost. Za to lahko zaprosi, če je izgubil sposobnost ustvarjanja prihodkov zaradi epidemije. To pomeni, da zaradi nje ne ustvarja prihodkov ali pa jih ustvarja toliko manj, da ne uspe poravnavati dolgov, med njimi tudi davčnega. Ta zakon pa ne omogoča odpisa davčne obveznosti.

Za katere davčne obveznosti je možno zaprositi za odlog ali obročno plačilo

Po 102. členu Zakona o davčnem postopku1 (ZDavP-2) lahko zavezanci zaradi utemeljenih okoliščin od davčnega organa zahtevajo odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev. Ob tem morajo izpolnjevati pogoj, da je zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogli vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, odlog oziroma obročno plačevanje davka pa bi jim preprečilo nastanek hujše gospodarske škode.

Več o tem lahko preberete v sestavku Interventni ukrepi na davčnem področju kot posledica epidemije novega koronavirusa v reviji IKS 5/20.

Od 28. novembra 2020, ko je bil uveljavljen šesti interventni zakon, pa do konca decembra 2020 lahko Furs odobri odlog za 24 mesecev oziroma 24-mesečno obročno plačilo tistemu, ki zaradi epidemije COVID-19 izgubi sposobnost pridobivanja prihodkov. Vlada lahko ukrep odloga in obročnega plačila po šestem interventnem zakonu podaljša še za šest mesecev. To lahko stori s sklepom, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS.

Za tak odlog oziroma obročno plačilo lahko zaprosi davčni zavezanec – poslovni subjekt v zvezi z davki, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.

Tako bo moral zavezanec dokazati, da ima težave, ker zaradi epidemije ne more ustvarjati prihodkov oziroma ker jih ne more ustvariti zadosti, da bi mu uspelo pravočasno poravnati davčni dolg. Pojasniti in ustrezno utemeljiti bo moral svoj konkreten razlog, zakaj je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19.

Davčni organ lahko odobri odlog ali obročno plačilo za vse davke in prispevke, ki se plačujejo v obliki davčnega odtegljaja, akontacije davka ali končne davčne obveznosti. Ne glede na siceršnjo prepoved po ZDavP-2 lahko odlog ali obročno plačilo odobri tudi za akontacijo davka ali davčni odtegljaj, pa tudi za prispevke za socialno varnost, poleg drugih davčnih obveznosti. Zavezanec lahko zaprosi tudi za odlog oziroma obročno plačilo DDV ali trošarin. Davčni organ pojasnjuje, da se lahko odloži oziroma dovoli obročno plačilo tudi v primeru obstoja davčne obveznosti po inšpekcijski odločbi.

Načelno velja, da se lahko odložijo nezapadle oziroma zapadle davčne obveznosti, a slednje le v primeru, da davčni organ še ni začel davčne izvršbe. Davčni organ v spletni publikaciji2 sicer pojasnjuje, da lahko zavezanci vložijo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo tudi za davke, ki so zapadli v plačilo oktobra 2020.

Po šestem interventnem zakonu je možen tudi odlog (ali obročno plačilo) akontacije davka in davčnega odtegljaja, ki zapade v plačilo v obdobju veljavnosti interventnega zakona oziroma časa trajanja tega ukrepa, kar je trenutno do 31. decembra 2020. To vključuje tudi predhodno akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb in predhodno akontacijo dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Tako je odlog oziroma obročno plačilo možno za vse davčne obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali se plačujejo kot davčni odtegljaj, kot akontacije davka ali pa kot končni davek. Poleg ugodnejšega odloga in obročnega plačila, ki sta veljala spomladi 2020 po Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju3, je po šestem interventnem zakonu možen tudi odlog plačila prispevkov za socialno varnost.

Za davčni odtegljaj pa se razume denimo davčni odtegljaj akontacije dohodnine, ki ga mora delodajalec ob obračunu plače obračunati in odtegniti od davčne osnove zaposlenega pri izplačilu plače ali drugih dohodkov. Ta ukrep omogoča tudi odlog plačila prispevkov za socialno varnost od teh dohodkov.

Davčni organ pojasnjuje, da lahko zavezanec zaprosi za odlog oziroma obročno plačilo po šestem interventnem zakonu tudi za davčne obveznosti, za katere mu je bilo predhodno že odobreno obročno plačilo ali odlog plačila po 102. členu ZDavP-2. Pri tem še pojasnjuje, da se zamudne obresti obračunajo le, če so te obveznosti že zapadle v plačilo. To je takrat, ko je že potekel rok, do katerega je bil davek odložen, ali če so zaradi zamude pri plačilu posameznega obroka v plačilo zapadli vsi neplačani obroki.

Pravočasno poravnavanje obročnih plačil

Zavezanec mora paziti, da obročne davčne obveznosti poravnava pravočasno. Če slučajno zamudi s plačilom obrokov, zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca opozori na posledice zamude. V tem primeru bo moral zavezanec plačati zamudne obresti od neplačanega zneska. Dnevna obrestna mera za ta zapoznela plačila je 0,0247.

Davčni organ pojasnjuje, da je treba pri plačilu vsakega obroka navesti referenco oziroma sklic, ki je zapisan v izreku odločbe o odobritvi obročnega plačila. Če plačilo ni opravljeno s tem sklicem, se plačilo lahko porabi za pokritje drugih obveznosti, obrok pa ostane neplačan. To lahko vodi do razveljavitve odobrenega obročnega plačila.

Zavarovanje odloga oziroma obročnega plačila

Določeno je še, da davčni organ pod pogoji iz ZDavP-2 zavaruje izpolnitev in plačilo davčne obveznosti, ki je odložena ali bo obročno plačana. To je takrat, ko utemeljeno pričakuje, da bo plačilo odložene davčne obveznosti oziroma obrokov onemogočeno ali precej oteženo. Zavaruje denimo z bančno garancijo, garantnim pismom zavarovalnice, cirkuliranim certificiranim čekom, avalirano menico in gotovinskim pologom ali z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

Davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR.

Obrestovanje odloga oziroma obročnih plačil

Po ureditvi iz ZDavP-2 se zavezancu za čas odloga oziroma obročnega plačila davka zaračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti za zavezanca, ki ni fizična oseba, znaša 2 % letno. Določena je lahko tudi v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %. Obrestna mera za izračun obresti za fizične osebe pa znaša 2 % letno.

Za čas, ko je davčni organ zavezancu omogočil odloženo plačila davka ali prispevkov oziroma mu je dovolil obročno plačilo davka oziroma prispevkov (vključno z zamudnimi obrestmi) po interventnem zakonu, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke ali prispevke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti. Enako pa velja za odloženo plačilo oziroma obročno plačilo, ki je odobreno po določbah ZDavP-2, v času veljavnosti odloga ali obročnega plačila pod ugodnejšimi pogoji po tem interventnem zakonu.

Zato velja, da zavezancu, ki mu davčni organ ni odobril odloga plačila davka oziroma obročnega plačila po interventnem zakonu, ampak mu ga je v času trajanja tega interventnega ukrepa odobril po 101. (za fizične osebe), 102. (za zavezance, ki opravljajo dejavnost) ali 103. členu ZDavP-2 (za zavezance, ki predložijo instrument zavarovanja oziroma dovolijo vknjižbo zastavne pravice v register), vključno z zamudnimi obrestmi, Furs ne obračuna obresti za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi).

Vloga za odlog oziroma obročno plačilo

Davčni zavezanec mora vlogo za odlog oziroma obročno plačevanje davkov in drugih obveznosti vložiti pri davčnem organu.4 Ta nato odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in evidenc drugih organov ter predloženih dokazov zavezanca, iz katerih je razvidna izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov. O odlogu oziroma obročnemu plačilu davkov in drugih obveznosti odloči v osmih dneh od dneva prejema vloge. Rok začne teči od prejema popolne vloge. Pri odločanju o tem odlogu oziroma obročnem plačilu davčni organ uporablja določbe ZDavP-2. Treba pa se je zavedati, da gre za instrukcijski rok. To pomeni, da se lahko zgodi, da je o tem odločeno tudi kasneje kot v osmih dneh. Gre za enako naravo rokov kot recimo pri izdaji odločbe o inšpekcijskem pregledu.

VSEBINA VLOGE ZA ODLOG DAVČNIH OBVEZNOSTI ALI ZA OBROČNA PLAČILA DAVČNIH OBVEZNOSTI

Obvezne sestavine, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku* v 66. členu, so predvsem podatki o

  • davčnem zavezancu (potrebni za identifikacijo vložnika),
  • pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
  • zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka) in
  • davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zavezanec zahteva odlog ali obročno plačilo davka.

Poleg tega mora zavezanec k vlogi priložiti dokazila, ki potrjujejo oziroma dokazujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov. Priloži na primer izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti ter druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka. Furs v spletni publikaciji** pojasnjuje, da se lahko sklicuje tudi na odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, moteno oziroma prekinjeno dobavo surovin, ustavitev projektov in podobno.

* UL RS 24/06-UPB2 … 175/20 – ZIUOPDVE.

** Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP6 na davčnem področju.

Davčni organ pojasnjuje, da zavezanec odda vlogo prek sistema eDavki kot lastni dokument ali izjemoma prek elektronske pošte na finančni urad, pri katerem je vpisan v davčni register. V šestem interventnem zakonu način vlaganja te vloge ni posebej predpisan, zato jo lahko zavezanec vloži tudi po pošti.

ZGLED : Frizerski salon zaprosi za odlog plačila akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost od plače zaposlenih

Pravna oseba (frizerski salon) ima štiri zaposlene. V času drugega vala epidemije COVID-19 ne opravlja dejavnosti, ker ima salon zaradi prepovedi opravljanja dejavnost zaprt. Vsi zaposleni so na čakanju na delo. Pravna oseba uveljavlja subvencijo za začasno čakanje na delo in prejema povrnjenih 100 % od izplačanega nadomestila (kar je možno po šestem interventnem zakonu). Te plače so manjše od povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Zaradi neposlovanja ima težave pri plačevanju dolgov, vključno z davčnim dolgom.

Ali lahko pravna oseba zaprosi za odlog plačila akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost za november, ki bi jih morala plačati decembra?

Pravna oseba v času drugega vala epidemije COVID-19 ne ustvarja prihodkov, zato bo lahko s tem dokazovala izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov in s tem težave pri poplačevanju dolgov, vključno z davčnim. Po šestem interventnem zakonu ni prepovedi, da zavezanec ne bi smel zaprositi za odlog plačila akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost delavca in delodajalca, če prejme delno subvencijo stroška plače zaposlenega (torej povrnjeno celotno nadomestilo brez prispevkov delodajalca). Ne nazadnje ne dobi povračila tega nadomestila takoj, ampak ga prejme šele zadnjega dne v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila.

Odlog oziroma obročno plačilo kot državna pomoč

Pri uzakonjanju možnosti odloga oziroma obročnega plačila davkov in prispevkov v času epidemije COVID-19 ali zaradi nje je treba upoštevati začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-195, predvsem točko 3.9.

Kadar so taki odlogi splošni in ne dajejo prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, ne spadajo na področje uporabe 107/1 Pogodbe o delovanju Evropske unije6 (PDEU). Če so na primer omejeni na določene sektorje, regije ali vrste podjetij, pa vključujejo pomoč po tem členu.

Sheme pomoči, kot so začasni odlogi plačila davkov ali prispevkov za socialno varnost, ki se uporabljajo za podjetja (vključno s samozaposlenimi) v določenih sektorjih ali regijah ali za podjetja določene velikosti, ki jih je izbruh COVID-19 še posebej prizadel, so združljive z notranjim trgom na podlagi 107/3/b PDEU. V to skupino ukrepov pa spadajo ukrepi v zvezi z davčnimi obveznostmi in obveznostmi na področju socialne varnosti, katerih namen je omiliti likvidnostne omejitve, s katerimi se soočajo upravičenci. Med temi so recimo tudi odlogi obročnih plačil, lažji dostop do načrtov plačil davčnega dolga in odobritev brezobrestnih obdobij.

Odlog oziroma obročno plačilo, ki je odobreno po šestem interventnem zakonu, je namenjeno vsem zavezancem za vse obveznosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti, zato gre v tem pogledu za pomoč, ki ne zahteva posebnega nadzora Evropske komisije. Ta vrsta pomoči tudi ni povezana s pomočmi po točki 3.1 omenjenega začasnega okvira, ki ne smejo presegati 800.000 EUR (razen v posebnih primerih) oziroma v določenih dejavnostih manjši znesek.

Odlog po zakonu o davčnem postopku

Zavezanec pa lahko vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode tudi zaradi okoliščin, ki niso povezane z epidemijo COVID-19, pod pogoji in na način, kot jih določata ZDavP-2 in Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku7. V tem primeru gre za odlog oziroma obročno plačilo brez zahtev po zavarovanju tega dolga s strani davčnega organa.

OPOMBE

  1. UL RS 13/11-UPB4 … 145/20 - odl. US.
  2. Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP6 na davčnem področju.
  3. UL RS 36/20.
  4. Več o vlaganju vloge najdete v Fursovem pojasnilu Poenostavljen način odlaganja davčnih obveznosti v skladu s PKP6.
  5. Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL EU C 91 I … C340 I).
  6. UL EU C 326 z dne 26. oktobra 2012, s spremembami in dopolnitvami.
  7. UL RS 141/06 … 106/20.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS