Delno kritje fiksnih stroškov po spremembah v sedmem interventnem zakonu

S šestim interventnim zakonom je bil uzakonjen nov interventni ukrep delnega kritja fiksnih stroškov, ki pa je bil s sedmim interventnim zakonom nekoliko spremenjen. Ukrep je možen le, če upravičena oseba doseže najmanj 30-odstotni upad prihodkov v zadnjem četrtletju leta 2020. Delno pokrivanje izgube zaradi nekritih fiksnih stroškov je možno za obdobje od oktobra do decembra 2020 in od januarja do marca 2021. Ukrep je bil namreč podaljšan do 31. marca 2021.

dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 11. 01. 2021 / DAVŠČINE

Upravičenci lahko po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-191 (ZIUOPDVE) prejmejo delno povračilo nekritih fiksnih stroškov, zaradi katerih so ustvarili poslovno izgubo. Do tega so upravičene pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo nekaj pogojev. Nadalje pa je ta pomoč predvidena le za tiste, ki jim bodo čisti prihodki od prodaje upadli za vsaj 30 %. Pomoč se mesečno izračuna kot rezultat 0,6 oziroma 1,2 % od letnih čistih prihodkov od prodaje za leto 2019 glede na izračunan upad prihodkov v upravičenem obdobju (denimo od oktobra do decembra 2020) glede na primerjalno obdobje v letu 2019. Če je upad prihodkov večji od 70 %, je ta pomoč večja, kot če je med 30 in 70 %. Tako izračunana pomoč ne sme preseči maksimalnih zneskov pomoči, ki so določeni ob upoštevanju števila zaposlenih ali določenih oseb, vključenih v obvezno socialno zavarovanje, in odstotka izgube. Ta omejitev je različna za velika in srednja podjetja v primerjavi z majhnimi ali mikro podjetji.

S sedmim interventnim zakonom2 je prišlo do sprememb tega instituta. Prva sprememba se nanaša na izračun zaposlenih za namene določitve največjega zneska pomoči. Ta se uporablja od 31. decembra 2020. Za že vložene vloge do vključno 30. decembra 2020 se uporablja, če je za zavezanca sprememba ugodnejša, sicer pa ne. Druga sprememba se nanaša na alternativni možnosti računanja upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerjalno obdobje. Sprejetih je bilo še nekaj drugih sprememb (denimo pri določanju poslovne izgube pri samozaposlenih za namene določanja največjega dovoljenega zneska pomoči). Ukrep delnega kritja fiksnih stroškov je bil podaljšan s Sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-193. Podaljšan je do 31. marca 2021.

Upravičenci do delnega kritja fiksnih stroškov

Upravičenec je pravna ali fizična oseba, ki izpolni zakonske pogoje. Registriran mora biti za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020.

Imeti mora vsaj enega zaposlenega na dan 28. novembra 2020, ko je bil uveljavljen šesti interventni zakon. Zadostuje tudi, da je bil samozaposleni na ta dan vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju4 (ZPIZ-2) ali v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 kot družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba. Pri tem se ne zahteva, da bi bile te osebe vključene v to zavarovanje za polni zavarovalni čas.

Na dan 31. decembra 2019 podjetje te osebe ni smelo biti podjetje v težavah po 2/-/18 Uredbe 651/20145. Podjetje v težavah je denimo podjetje, ki je bilo na ta dan v postopku zaradi insolventnosti.

OPREDELITEV PODJETIJ V TEŽAVAH

Podjetje v težavah je, kadar velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(a) V družbi z omejeno odgovornostjo (razen za malo oziroma srednje podjetje (odslej MSP), ki obstaja manj kot tri leta ali za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, ter za MSP v sedmih letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika) nakopičene izgube presegajo več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, zmanjšane za rezerve in druge lastne vire sredstev družbe, presegajo polovico vpisanega osnovnega kapitala. Pojem osnovni kapital vključuje tudi vse vplačane presežke kapitala.

(b) V družbi, kjer je vsaj nekaj članov neomejeno odgovornih za dolg družbe (razen za MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v sedmih letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika), nakopičene izgube presegajo več kot polovico njenega kapitala po računovodskih izkazih družbe. Za namene te določbe se družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe, nanaša predvsem na vrste podjetij iz priloge II k Direktivi 2013/34*.

(c) Podjetje je v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov.

(d) Podjetje je prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali pa je prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja.

(e) V podjetju, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih, če je

(1) knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 ali

(2) je razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti manjše od 1,0.

Po točki 3.12.f začasnega okvira** je pri ukrepu delnega kritja fiksnih stroškov zapisano, da se pomoč ne odobri podjetjem, ki so bila dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah. Z odstopanjem od okoliščin, v katerih se šteje, da je podjetje v težavah, se lahko pomoč dodeli mikro ali malim podjetjem (v smislu priloge I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah), ki so bila v težavah že 31. decembra 2019. A to velja pod pogojem, da v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje (oziroma če so prejela pomoč za reševanje, da so ob dodelitvi pomoči v skladu s tem sporočilom že vrnila posojilo ali prekinila jamstvo) ali za prestrukturiranje (oziroma če so prejela pomoč za prestrukturiranje, da ob dodelitvi pomoči v skladu s tem sporočilom niso več predmet načrta prestrukturiranja).

Zveza RFR meni, da bi bila uporaba te izjeme vsekakor smiselna, obenem pa tudi možna, saj je definicija podjetij v težavah zelo široka in v mnogih primerih vključuje tudi podjetja, ki sicer izpolnjujejo neke domneve glede insolventnosti, a dejansko niso insolventna. Vsaj pri mikro in majhnih podjetjih bi to lahko preprečili z uporabo določbe o izjemi po 3.12.f začasnega okvira. Uradno pojasnilo o upoštevanju te izjeme se od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo še pričakuje.

* Sem spadajo denimo komanditne družbe in družbe z omejeno odgovornostjo.

** Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL EU C 91 z dne 21. marca 2020, s spremembami in dopolnitvami).

Eden od pogojev je še, da oseba ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19. Ta pogoj je povezan z zadostnim upadom (vsaj 30-odstotnim) prihodkov v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 (oziroma v obdobju od januarja do marca 2021 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019). Pri osebi, ki je bila registrirana po 1. oktobru 2019, pa morajo za vsaj toliko upasti prihodki v zadnjem četrtletju v primerjavi s povprečnimi trimesečnimi prihodki, ki jih izračuna iz obdobja od registracije do 1. septembra 20206.

Oseba mora še zagotoviti, da nima fiksnih stroškov kritih iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

Nekatere osebe pa niso upravičene do te pomoči, četudi bi denimo izpolnile te kriterije. Med njimi so (1) neposredni ali posredni uporabnik proračuna Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %, (2) delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K standardne klasifikacije dejavnosti z več kot deset zaposlenimi na dan oddaje vloge, ter (3) tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija EU v Republiki Sloveniji.

Izračun pomoči v upravičenem obdobju

Upravičenci lahko prejmejo pomoč v obliki delnega kritja stroškov, če jim prihodki od prodaje v upravičenem obdobju (od oktobra do decembra 2020) upadejo zadosti v primerjavi s prihodki v primerjalnem obdobju. Obdobje pomoči se lahko tudi podaljša s sklepom vlade, vendar za največ šest mesecev. Za zdaj je bilo podaljšano do 31. marca 2021.

TABELA 1: Izračun upravičenosti do pomoči in izračun pomoči – po PKP6 (ZIUOPDVE) s spremembami po PKP7 (ZIUPOPDVE)

Opis postavke

Osebe, registrirane do 1. 10. 2019

Osebe, registrirane od vključno 1. 10. 2019

Izračun upravičenosti do pomoči – izračun upada čistih prihodkov od prodaje*

 

Čisti prihodki od prodaje od oktobra do decembra 2020 / čisti prihodki od prodaje od oktobra do decembra 2019

Čisti prihodki od prodaje od oktobra do decembra 2020 / čisti prihodki od prodaje od oktobra do decembra 2019

Čisti prihodki od prodaje od oktobra do decembra 2020 / čisti prihodki od prodaje od registracije do vključno 1. 9. 2020, preračunani na povprečne trimesečne prihodke v tem obdobju (preračun na 92 dni)

 

Čisti prihodki od prodaje od oktobra do decembra 2020 / čisti prihodki od prodaje od registracije do vključno 1. 9. 2020, preračunani na povprečne trimesečne prihodke v tem obdobju (preračun na 92 dni)

Alternativni možnosti za računanje upada čistih prihodkov od prodaje, če je tak način za zavezanca ugodnejši:

•     računanje upada čistih prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih in

•     računanje upada čistih prihodkov od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč.

Upravičenec v vlogi (izjavi prek eDavkov) izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke iz prodaje. Tisti, ki so do uveljavitve sedmega interventnega zakona (do vključno 30. decembra 2020) že vložili vlogo (izjavo) za to pomoč, a želijo upoštevati to novost, lahko v 15 dneh od uveljavitve tega zakona (torej do 15. januarja 2021) vložijo dopolnitev že poslane izjave. Razliko do polne vrednosti povračila prejmejo do 31. januarja 2021.

Odstotek upada čistih prihodkov od prodaje

Od 30 do vključno 70 %

Nad 70 %

Od 30 do vključno 70 %

Nad 70 %

Izračun mesečne pomoči za obdobje od oktobra do decembra 2020

0,6 % × letni čisti prihodki od prodaje za leto 2019

Podatek o čistih prihodkih od prodaje za leto 2019 se upošteva iz poslovnih izkazov, oddanih do 31. maja 2020.

1,2 % × letni čisti prihodki od prodaje za leto 2019

Podatek o čistih prihodkih od prodaje za leto 2019 se upošteva iz poslovnih izkazov, oddanih do 31. maja 2020.

0,6 % × letni čisti prihodki od prodaje, preračunani na letno raven iz prihodkov od dneva registracije do vključno 1. 9. 2020 (preračun prihodkov na 365 dni)

1,2 % × letni čisti prihodki od prodaje, preračunani na letno raven iz prihodkov od dneva registracije do vključno 1. 9. 2020 (preračun prihodkov na 365 dni)

Zgornji znesek pomoči (dve omejitvi: glede na zaposlene in na odstotek od neto poslovne izgube). Upoštevati je treba najmanjšega od teh zneskov.

Omejitev glede števila zaposlenih

Do vključno 30. decembra 2020 (po šestem interventnem zakonu), če je za zavezance ta določba ugodnejša od tiste po sedmem interventnem zakonu:

•     1.000 EUR mesečno na zaposlenega*, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali na samozaposlenega po 15. členu ZPIZ-2 oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 v upravičenem obdobju (od oktobra do decembra 2020).** Število redno zaposlenih se ugotavlja na dan oddaje vloge.

Od 31. decembra 2020 oziroma že za obdobje od oktobra 2020 do 30. decembra 2020, če je za zavezance to ugodneje od določila po šestem interventnem zakonu:

•     1.000 EUR mesečno na zaposlenega (za določen ali nedoločen čas) ali samozaposlenega oziroma na zavarovane po 16. členu ZPIZ-2 (družbenik, delničar ali ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je obenem tudi poslovodja) v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 %;

•     2.000 EUR mesečno na zaposlenega (za določen ali nedoločen čas) ali samozaposlenega oziroma na zavarovane po 16. členu ZPIZ-2 (družbenik, delničar ali ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je obenem tudi poslovodja) v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %.

Za upravičence (vlagatelje), ki so vložili vlogo na podlagi ZIUOPDVE, se sprememba pri zgornji omejitvi 1.000 oziroma 2.000 EUR na zaposlenega upošteva po uradni dolžnosti. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.

Število zaposlenih se izračuna kot povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. To povprečje se izračuna kot število delovnih ur v omenjenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upoštevajo ure na delu, prazniki, dopusti in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ter nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobje, in sicer na dve decimalki natančno.

Upravičenec v vlogi za to pomoč izjavi, kolikšno je pri njem povprečno število zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna velikosti upravičenja (zgornjega zneska pomoči).

Upravičenec, ki ugotavlja zgornji znesek pomoči na povprečno število zaposlenih in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave v 15 dneh od uveljavitve tega zakona (torej do 15. januarja 2021). Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu po zakonu izplača do 31. januarja 2021.

 

Omejitev glede poslovne izgube

•     70 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, oziroma

•     90 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Izguba se ugotavlja po pravilih za računovodenje. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom (torej pomoč za delno kritje fiksnih stroškov).

Velikost upravičenca se določa po prilogi 1 k Uredbi 651/2014 na dan oddaje vloge.*** Upravičenec navede velikost v izjavi za pridobitev te pomoči.

 

V začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 je zapisano, da se za namene tega instituta izgube podjetij, navedene v njihovih izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, štejejo za nekrite fiksne stroške. Pri tem pa je še določeno, da se enkratne izgube zaradi oslabitve ne vključijo v izračun izgub v skladu s to določbo (točka 3.12. začasnega okvira).

Zgornja omejitev zneska pomoči po začasnem okviru

Pomoč je odobrena po točki 3.12 začasnega okvira.

Po tej točki je največji znesek pomoči 3,000.000 EUR.

Pomoč je odobrena po točki 3.1 začasnega okvira.

Po tej točki pomoč, skupaj z drugimi pomočmi po tej točki začasnega okvira (denimo začasno čakanje na delo, oprostitev plačila prispevkov in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po drugem interventnem zakonu), ne sme presegati 800.000 EUR na podjetje.

Pojem podjetja se nanaša na enotno gospodarsko enoto, kar pomeni, da se kot podjetje lahko šteje tudi več ločenih pravnih subjektov, upoštevajoč kontrolni delež ter druge funkcionalne, gospodarske in strukturne povezave.

Pomoč je odobrena po točki 3.1 začasnega okvira, če upravičenec izračunava prihodke glede na povprečne prihodke na zaposlene ali na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč.

* Pri tistih, ki vodijo poslovne knjige, so to čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih za računovodenje.

** Furs pojasnjuje, da se v to kvoto všteva vsak zaposleni, ki ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, četudi za krajši delovni čas od polnega. Več o tem lahko preberete v Fursovi spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP6 na davčnem področju (odgovor z zaporedno številko 25.1). Enako pojasnjuje tudi, da ni treba, da je samozaposleni ali družbenik poslovodja vključen v obvezno zavarovanje po 15. oziroma 16. členu ZPIZ-2 za polni zavarovalni čas (odgovor z zaporedno številko 25.2). Torej se lahko upošteva tudi upokojenec, ki je deloma vključen v obvezno zavarovanje po teh podlagah.

*** Malo podjetje se opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Mikro podjetje je tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR. Pravila za izračun števila zaposlenih in drugih kriterijev so določena v prilogi 1 k Uredbi 651/2014.

Pri računanju povprečnega števila zaposlenih za namene izračuna zgornje omejitve te pomoči, ki je vezana bodisi na 1.000 oziroma 2.000 EUR na zaposlenega, samozaposlenega in družbenika poslovodjo (zavarovanega po 16. členu ZPIZ-2) se znesek 1.000 oziroma 2.000 EUR upošteva tudi na samozaposlenega, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen le deloma oziroma za krajši zavarovalni čas od polnega (denimo samozaposleni za 10 ur, v preostalem pa je upokojenec).7

Izračun zgornjega zneska pomoči glede na povprečno število zaposlenih je nov kriterij, ki se uporablja za vse vloge, ki so oddane od uveljavitve sedmega interventnega zakona (od 31. decembra 2020). Upošteva se povprečno število zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. Ta se nato izračuna kot zmnožek tega povprečnega števila zaposlenih in zneska 1.000 EUR (pri upadu prihodkov od prodaje od 30 do 70 %) oziroma zneska 2.000 EUR pri upadu prihodkov od prodaje nad 70 %. Za stare vloge, ki so bile že oddane, pa upravičenec lahko ta zgornji znesek pomoči tudi izračuna na tak način, če je to zanj ugodneje. V dopolnitvi prvotne izjave Fursu sporoči, kolikšno je to povprečno število zaposlenih.

FURSOVO POJASNILO GLEDE IZRAČUNA POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH

Furs pojasnjuje, da se kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca štejejo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javnofinančnih virov (zato se lahko vštejejo denimo tudi nadomestila za čakanje na delo in v zvezi s skrajšanim delovnim časom). Tako ure čakanja na delo, za katere so delavci prejeli nadomestilo od delodajalca, vključno z urami, za katere je bilo nadomestilo delodajalcu refundirano na podlagi pomoči po interventni zakonodaji, povečujejo število zaposlenih, na podlagi katerih se ugotavljata tako limit za povračilo nekritih fiksnih stroškov kot tudi odstotek upada prihodkov, izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega.

Povzeto po Fursovi spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju, vprašanje št. 36 in 36.1.

Če je pomoč odobrena po točki 3.1 začasnega okvira, se morajo v znesek teh pomoči (800.000 oziroma 120.000 EUR za dejavnost ribištva in akvakulture oziroma 100.000 EUR za področje primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov) všteti vse pomoči, ki so odobrene po tej točki začasnega okvira. Ministrstvo za finance je pripravilo seznam pomoči po intervetnih zakonih (od PKP2 do PKP6) s pregledom točk začasnega okvira, po katerih so odobrene posamezne pomoči.8 Po novem v pomoči po tej točki spadajo tudi pomoči v obliki delnega kritja fiksnih stroškov, če upravičenec izračunava prihodke oziroma njihov upad glede na povprečno število zaposlenih ali na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč.

Ugotavljanje upada prihodkov

Pri izračunu upada prihodkov upravičenec praviloma izhaja iz dejanskih prihodkov v upravičenem obdobju (denimo od oktobra do decembra 2020) v primerjavi s primerjalnim obdobjem (istim obdobjem leta 2019).

Po sedmem interventnem zakonu pa obstajata še dve možnosti za izračun upada prihodkov od prodaje. To sta alternativni možnosti, ki ju zavezanci lahko uporabijo, če je katera od njiju ugodnejša od tiste po splošnem pravilu (po dejanskih prihodkih od prodaje).

Alternativni možnosti za računanje upada čistih prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju, če je tak način za zavezanca ugodnejši:

  • računanje upada čistih prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali
  • računanje upada čistih prihodkov od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč.

Ugotavljanje upada prihodkov po splošnem pravilu

Pri ugotavljanju upada prihodkov od prodaje za zadnje četrtletje leta 2020 in leta 2019 je treba upoštevati dejanske prihodke za to obdobje. Zato se ne izračunajo iz celoletnih prihodkov tako, da se zgolj preračunajo za trimesečno obdobje. Obenem je treba upoštevati dejanski znesek izgube v upravičenem obdobju (oktober, november in december), ki je potreben podatek za to, da se izračuna, ali je izračunana pomoč presežna glede na dovoljeni odstotek kritja te izgube. Pri ugotavljanju te izgube je treba upoštevati vse prihodke in odhodke, kar pomeni, da se ne izločajo prihodki od državnih pomoči po prejšnjih interventnih zakonih oziroma po šestem interventnem zakonu. Pri tem izračunu se ne upošteva le sama pomoč za delno kritje stroškov, saj bi bil s tem izkrivljen namen te pomoči.

ZGLED 1: Mikro podjetje s tremi zaposlenimi, registrirano pred 1. oktobrom 2019, zaprosi za pomoč za delno kritje fiksnih stroškov – izračun pred veljavnostjo PKP7

Pravna oseba ima tri zaposlene in se šteje za mikro podjetje. Registrirana je bila leta 2017. Njeni letni čisti prihodki od prodaje za leto 2019 znašajo 80.000 EUR, v zadnjem četrtletju leta 2019 pa 30.000 EUR. Ocenjuje, da bo v zadnjem četrtletju leta 2020 ustvarila 20.000 EUR čistih prihodkov od prodaje in da bo v oktobru, novembru in decembru dosegla 10.000 EUR izgube. Pogoje za upravičenca do pomoči za delno kritje fiksnih stroškov po 109/1 ZIUOPDVE izpolnjuje.

Ali je pravna oseba upravičena do te pomoči in v kolikšnem znesku?

Pravna oseba izpolnjuje pogoje za upravičenca, zato mora izračunati le še, ali so ji čisti prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju leta 2020 zadosti upadli v primerjavi z istovrstnimi prihodki v istem četrtletju leta 2019. Ta upad je 33,33 % (1 – 20.000 EUR / 30.000 EUR), kar pomeni, da izpolnjuje pogoj za manjši znesek pomoči. Ta je mesečno 0,6 % od 80.000 EUR, kar znese 480 EUR mesečno oziroma za tri mesece 1.440 EUR. Na osnovi ocenjenih podatkov lahko prejme celotno pomoč, saj ne preseže zgornjih omejitev za znesek pomoči (to je 1.000 EUR na posameznega zaposlenega mesečno, kar je pri njej 3.000 EUR mesečno, ker ima tri zaposlene), niti ne preseže 90 % izgube (10.000 EUR v upravičenih mesecih × 90 %, kar je 9.000 EUR).

ZGLED 2: Mikro podjetje z enim zaposlenim, registrirano po 1. oktobru 2019, zaprosi za pomoč za delno kritje fiksnih stroškov – izračun pred veljavnostjo PKP7

Pravna oseba ima le še enega zaposlenega (in v letu 2020 ne namerava več na novo zaposlovati) in se šteje za mikro podjetje. Registrirana je bila 30. novembra 2019. Njeni čisti prihodki od prodaje v obdobju od 30. novembra 2019 do vključno 1. septembra 2020 so znašali 70.000 EUR. Ocenjuje, da bo v zadnjem četrtletju leta 2020 ustvarila 15.000 EUR čistih prihodkov od prodaje in da bo v oktobru, novembru in decembru dosegla 10.000 EUR izgube. Pogoje za upravičenca do pomoči za delno kritje fiksnih stroškov po 109/1 ZIUOPDVE izpolnjuje.

Ali je pravna oseba upravičena do te pomoči in v kolikšnem znesku?

Pravna oseba izpolnjuje pogoje za upravičenca, zato mora izračunati le še, ali so ji čisti prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju leta 2020 zadosti upadli v primerjavi s povprečnimi trimesečnimi prihodki (za 92 dni), ki jih izračuna iz prihodkov v času od registracije do vključno 1. septembra 2020. Ti znašajo (70.000 EUR za 277 dni poslovanja, kar znese za 92 dni približno 23.249 EUR). Upad prihodkov od prodaje v zadnjem četrtletju v primerjavi s prihodki za to izračunano obdobje je zadosten, saj znaša 35,48 % (1 – 15.000 EUR / 23.249 EUR). Preračun prihodkov v času od registracije dejavnosti pa do 1. septembra 2020 na letno raven znaša 70.000 EUR za 277 dni, kar je 92.238 EUR za 365 dni. To pomeni, da bi mesečna pomoč znašala 553,43 EUR (92.238 EUR × 0,6 %) oziroma 1.660,29 EUR za celotno zadnje četrtletje leta 2020. Ta mesečni znesek tudi ni prevelik glede na število zaposlenih (1.000 EUR mesečno na vsakega zaposlenega oziroma pri njej 3.000 EUR za celotno četrtletje 2020). Prav tako pa tudi ni prevelik glede na podatek o neto (čisti) izgubi za zadnje četrtletje (10.000 × 90 % = 9.000 EUR). Pomoč tako znaša 553,43 EUR mesečno glede na ocenjene podatke oziroma 1.660,29 EUR za celotno zadnje četrtletje 2020.

ZGLED 3: Mikro podjetje s tremi zaposlenimi, registrirano pred 1. oktobrom 2019, zaprosi za pomoč za delno kritje fiksnih stroškov – izračun pred PKP7

Pravna oseba ima tri zaposlene in se šteje za mikro podjetje. Registrirana je bila že v letu 2017. Njeni letni čisti prihodki od prodaje za leto 2019 znašajo 80.000 EUR, v zadnjem četrtletju leta 2019 pa 30.000 EUR. Ocenjuje, da bo v zadnjem četrtletju leta 2020 ustvarila 10.000 EUR čistih prihodkov od prodaje in da bo v upravičenem obdobju (oktobru, novembru in decembru 2020) dosegla 500 EUR izgube. Pogoje za upravičenca do pomoči za delno kritje fiksnih stroškov po 109/1 ZIUOPDVE izpolnjuje. Mikro podjetje ni bilo v težavah na dan 31. decembra 2019 po določilih 2/18 Uredbe 651/2014.

Ali je pravna oseba upravičena do te pomoči in v kolikšnem znesku?

Pravna oseba izpolnjuje pogoje za upravičenca. V naslednjem koraku mora izračunati, ali so ji čisti prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju leta 2020 zadosti upadli v primerjavi z istovrstnimi prihodki v istem četrtletju leta 2019, da bo glede na oceno prihodkov in izgube to pomoč lahko tudi uveljavila. Njen upad teh prihodkov je 66,67-odstoten (1 – 10.000/30.000). To pomeni, da izpolnjuje pogoj za manjši znesek pomoči (mesečno 0,6 % letni prihodki leta 2019), ker je upad teh prihodkov večji od 30 %, a obenem ne večji od 70 %. Pomoč po tem izračunu znaša 480 EUR mesečno oziroma 1.440 EUR za vse tri upravičene mesece (oktober, november in december 2020), vendar ne sme biti presežna glede na število zaposlenih, glede na % izgube iz AOP 187 in glede na dovoljeni znesek kumulacije državne pomoči. Ti pogoji so kumulativni, kar pomeni, da ne sme preseči nobenega od njih. Glede na število zaposlenih bi lahko prejela 3.000 EUR mesečno (9.000 EUR za celotno trimesečje), glede na omejitev pri izgubi pa 450 EUR za zadnje trimesečje 2020 (90 %  500 EUR = 450 EUR). Predpostavka je, da glede na pravila o kumulaciji pomoči (točka 3.1 začasnega okvira) pomoč skupaj z drugimi pomočmi, ki so odobrene po tej točki začasnega okvira, ni presežna. Znesek nekritih stroškov je enak najmanjšemu od zneskov, ki so izračunani po teh omenjenih zgornjih omejitvah (450 EUR za trimesečje 2020).

Ugotavljanje upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev

Ne glede na splošno pravilo o izračunavanju upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju lahko upravičenec izračuna upad glede na povprečno število zaposlenih, če je tak način zanj ugodnejši. Druga možnost pa je, da izračuna upad prihodkov od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, če je tak način zanj ugodnejši. V vlogi (izjavi) Furs obvesti, ali je pri računanju upada prihodkov upošteval katerega od alternativnih izračunov.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih se upad prihodkov izračuna tako, da se primerjajo prihodki od prodaje na zaposlenega v upravičenem obdobju (denimo od oktobra do decembra 2020) z istovrstnimi povprečnimi prihodki v primerjalnem obdobju.

Furs9 pojasnjuje, da se število zaposlenih izračuna tako, da se upošteva število njihovih delovnih ur v upravičenem obdobju, za katere so ti prejeli plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca. Pri tem se upoštevajo ure na delu (delovne ure), prazniki, dopusti in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ter nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, deljeno s številom možnih delovnih ur za to obdobje. Furs pojasnjuje, da se tudi za te namene kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca štejejo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javnofinančnih virov (zato se lahko vštejejo denimo tudi nadomestila za čakanje na delo in v zvezi s skrajšanim delovnim časom). Tako ure čakanja na delo, za katere so delavci prejeli nadomestilo od delodajalca, vključno z urami, za katere je bilo nadomestilo delodajalcu refundirano na podlagi pomoči po interventni zakonodaji, povečujejo število zaposlenih, na podlagi katerih se ugotavljata tako limit za povračilo nekritih fiksnih stroškov kot tudi odstotek upada prihodkov, izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega.

Pri izračunu upada prihodkov se upoštevajo prihodki glede na osnovna sredstva (brez zemljišč). Upad prihodkov se torej izračuna glede na vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (brez zemljišč) iz bilance stanja na zadnji dan upravičenega obdobja, denimo za obdobje od oktobra do decembra 2020 na dan 31. decembra 2020 in na dan 31. decembra 2019 za primerjalno obdobje.

TABELA 2 : Izračun upada prihodkov glede na vse možnosti izračunov po PKP7 (s podatki iz zgleda 3)

Opis postavke

Od 1. 10. do 31. 12. 2020

(v EUR)

Od 1. 10. do 31. 12. 2019

(v EUR)

Upad prihodkov v upravičenem obdobju glede na primerjalno obdobje

(v EUR)

Prihodki od prodaje

10.000

30.000

= 1 – (10.000/30.000) = 67,67 %

Povprečno število zaposlenih

3,00

2,50

 

Prihodki na zaposlenega

3.333,33

12.000,00

= 1 –3.333,33/12.000 = 72,25 %

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (OOS) brez zemljišč

Na dan 31. 12. 2020

120.000

Na dan 31. 12. 2019

130.000

 

Prihodki glede na vrednost OOS (brez zemljišč)

0,0833

0,2308

63,91 %

 

TABELA 3 : Izračun največjega zneska pomoči glede na zaposlene, povprečne zaposlene in glede na znesek izgub (s podatki iz zgleda 3)

Primerjalni kriterij za izračun upada prihodkov

Odstotek upada

Izračun pomoči na mesec

Največji znesek glede na zaposlene

(na mesec)

Največji znesek glede na povprečne zaposlene v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020

Največji znesek glede na % izgube (za obdobje okt.–dec. 2020)

Prihodki od prodaje okt–-dec. 2020/okt.– dec. 2019

66,67 %

= 80.000 × 0,6 % = 480 EUR

Št. zaposlenih = 3,00

Zgornji znesek pomoči = 3.000 EUR

 

Št. zaposlenih = 2,80

 

Zgornji znesek pomoči = 2.800 EUR

500 × 90 % = 450 EUR

Primerjava povprečnih prihodkov glede na zaposlene

72,25 %

= 80.000 × 1,2 % = 960 EUR

Št. zaposlenih = 3,00

Zgornji znesek pomoči = 6.000 EUR

Št. zaposlenih = 5,60

 

Zgornji znesek pomoči = 5.600 EUR

500 × 90 % = 450 EUR

Primerjava povprečnih prihodkov glede na vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (brez zemljišč)

63,91 %

= 80.000 × 0,6 % = 480 EUR

Št. zaposlenih = 3,00

Zgornji znesek pomoči = 3.000 EUR

Št. zaposlenih = 2,80

 

Zgornji znesek pomoči = 2.800 EUR

500 × 90 % = 450 EUR

 

V tem primeru spremembe iz PKP7 (izračun prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in glede na vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev) ne vplivajo na izračun, saj je znesek zgornje pomoči omejen z 90 % izgube, kar znese 450 EUR. Ker je to manjši znesek, se upošteva ta omejitev. Če bi upravičenec dopolnil izjavo, to ne bi privedlo do spremembe. Vedno se namreč upošteva tista omejitev, ki predstavlja manjši znesek pomoči (v tem primeru je to omejitev 90 % od poslovne izgube).

Postopek uveljavljanja pomoči

Za izplačilo pomoči mora upravičenec Fursu prek sistema eDavki predložiti izjavo, da spada med upravičene osebe do te pomoči in izpolnjuje pogoj glede ocene upada čistih prihodkov od prodaje v zadnjem četrtletju leta 2020 v primerjavi s primerjalnim obdobjem. Izjavo poda na podlagi lastne ocene poslovanja v zadnjem četrtletju leta 2020. Predložiti jo mora najkasneje do 31. decembra 2020, da pridobi pomoč za zadnje četrtletje leta 2020. To obdobje je lahko tudi krajše, če denimo upravičenec zaključi poslovanje pred zaključkom tega četrtletja. To velja za tiste upravičence, ki so izpolnjevali pogoje že po PKP6. Popravki te vloge po PKP7 v omenjenih okoliščinah so možni do 15. januarja 2021.

Furs izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za zaprošeno obdobje. Furs pomoč izplača 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede na to izplača pomoč do 20. januarja 2021 za upravičence, ki so predložili izjavo novembra, in če so jo predložili decembra 2020.

Pomoč lahko upravičenci prejmejo na osnovi ocenjenih podatkov o upadu čistih prihodkov od prodaje. Upravičenost do prejete pomoči pa se na koncu ugotovi na podlagi dejanskih podatkov. Enako velja glede zgornje omejitve pomoči, ki je omejena na 70 % (za srednje velika in velika podjetja) oziroma 90 % (za mikro in majhna podjetja) izgube v zadnjem četrtletju leta 2020.

Osebe, ki po davčni zakonodaji ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (normiranci), morajo za potrebe dokazovanja upravičenosti do te pomoči zagotoviti podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem četrtletju leta 2020, ki jo ugotovijo v skladu s SRS na podlagi verodostojnih listin. To pomeni, da morajo za obdobje vzpostaviti vodenje poslovnih knjig ali kako drugače zagotoviti podatek o ocenjeni in doseženi izgubi v tem četrtletju leta 2020. Prihodke in odhodke morajo evidentirati na podlagi verodostojnih listin, upoštevajoč pravila o računovodenju.

Postopek pri že oddanih vlogah pred uveljavitvijo sedmega interventnega zakona

Večina upravičencev je vloge oziroma izjave za pomoč v obliki delnega kritja fiksnih stroškov že oddala, preden je bil uveljavljen sedmi interventni zakon. Glede na to, da je z 31. decembrom 2020 uveljavljenih nekaj sprememb pri tem institutu, je aktualno vprašanje, ali morajo zavezanci vložiti popravek te vloge. Če je ta potreben, ga je treba predložiti do 15. januarja 2021. Vlogo popravijo in je ne stornirajo. Če jo stornirajo, potem se šteje za novo vlogo, kar bi pomenilo, da se pri izračunu delnega kritja fiksnih stroškov upoštevajo le nove oziroma spremenjene določbe po PKP7. Popravek izjave in oddaja prve izjave na podlagi sprememb iz PKP7 morata biti oddana do 15. janaurja 2021.

FURSOVO POJASNILO GLEDE POPRAVKOV ŽE ODDANIH VLOG ZA DELNO KRITJE FIKSNIH STROŠKOV

Upravičenci ne popravljajo vloge (izjave), ki so jo že oddali (do vključno 30. decembra 2020), niti ne vlagajo nove izjave po spremembah v PKP7 v naslednjih primerih:

  • Prihodki od prodaje so jim upadli za več kot 70 % na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge zanje ugodnejše od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. V tem primeru se bo največja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000 EUR/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično oziroma po uradni dolžnosti. Upravičencu bo izplačan večji znesek, kot je bil izračunan na izjavi, če bo ta znesek večji od drugih omejitev (70 % oziroma 90 % poslovne izgube ali od zneska dovoljene državne pomoči).
  • Novosti oziroma spremembe iz PKP7 ne vplivajo na izračun največje možne pomoči, ki jo lahko upravičenci prejmejo na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

Upravičenci popravijo (in ne stornirajo) izjavo, ki so jo po PKP6 že oddali (do vključno 30. decembra 2020) v naslednjih primerih (vložijo popravek izjave v eDavkih):

  • Za njih je ugodnejši izračun največje dovoljene pomoči na zaposlenega (1.000 ali 2.000 EUR) in če namesto števila zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevajo povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 (povprečno število zaposlenih se izračuna po metodologiji iz 109/5 ZIUOPDVE).*
  • Njihov upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju je 70 % ali manj in bi bil nad 70 %, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali glede na stanje osnovnih sredstev brez zemljišč.

Furs še posebej poudarja, da morajo upravičenci v primeru oddaje popravka v eDavkih vedno nujno uporabiti možnost Popravek. Zato ne smejo stornirati izjave, ki so jo oddali po PKP6. Na ta način se predizpolnijo določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6. Obenem pa se le v tem primeru pri izračunu limita 1.000 oziroma 2.000 EUR na zaposlenega/mesec upošteva tisti podatek pri številu zaposlenih oziroma zavarovanih, ki je za upravičence večji oziroma ugodnejši (število zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020). Če upravičenci izjavo stornirajo, se bo pri izračunu limita 1.000 oziroma 2.000 EUR na zaposlenega oziroma zavarovanega na mesec vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30.novembra 2020.

Povzeto po Fursovem pojasnilu Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov – popravek izjave in oddaja prve izjave na podlagi sprememb v PKP7 z dne 4. januarja 2021.

* To izjavo je smiselno popravljati, če bi s tem lahko prejeli večjo pomoč kot po predhodni vlogi, upoštevajoč tudi druge omejitve (velikost delnega nekritja fiksnih stroškov oziroma omejitev glede 70 oziroma 90 % poslovne izgube in omejitev glede dopustnih državnih pomoči).

Upravičenci, ki še niso oddali vloge oziroma izjave za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6, ker takrat niso izpolnjevali pogojev, izpolnjujejo pa pogoje po PKP7, oddajo prvo izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov z obrazcem prek eDavkov (do 15. januarja 2021), ki je na voljo od 5. januarja 2021.

To so denimo zavezanci, ki na podlagi PKP6 (ZIUOPDVE) niso izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker so jim dejanski prihodki od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s primerjalnim obdobjem upadli za manj kot 30 %, po novih kriterijih pa bi bil ta upad vsaj 30-odstoten. Nova kriterija za izračun upada prihodkov sta računanje upada prihodkov od prodaje na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega ali povprečnih prihodkov od prodaje na enoto osnovnih sredstev brez zemljišč.

Če je bila izjava za delno kritje fiksnih stroškov prvič vložena od 31. decembra 2020, se bo pri izračunu limita 1.000 oziroma 2.000 EUR na zaposlenega/mesec vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava upravičenca, ki jo odda po tem, ko je prvotno oddano izjavo, oddano pred 31. decembrom 2020, storniral.

Podaljšanje ukrepa še za obdobje od januarja do marca 2021

Ukrep delnega kritja fiksnih stroškov je bil podaljšan s Sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Podaljšan je bil do 31. marca 2021. To pomeni, da je novo upravičeno obdobje od januarja 2021 do konca marca 2021. Upravičenci pri tem ravnajo primerljivo, kot so ravnali po PKP6 in PKP7 pri vlogi, ki so jo oddali za obdobje od oktobra do decembra 2020.

Prihodke v tem upravičenem obdobju primerjajo z enakim obdobjem leta 2019 (od januarja do marca 2019). Pri preračunu upada prihodkov na zaposlenega se upošteva povprečno število zaposlenih v teh dveh obdobjih (torej od januarja do marca 2021 in od januarja do marca 2019). Tudi izgubo, ki jo je treba ugotoviti, da se sploh določi, koliko nekritih fiksnih stroškov ima zavezanec, in da se izračuna izhodišče za enega od kriterijev za zgornji znesek tega kritja, ugotavlja za obdobje od januarja do marca 2021 (prvi kvartal leta 2021).

Tudi v tem primeru se mesečni znesek kritja fiksnih stroškov izračuna kot zmnožek 0,6 % oziroma 1,2 % od letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 oziroma preračunanih prihodkov od prodaje na letno raven, pri čemer se pri tem preračunu upoštevajo prihodki od prodaje v času registracije do 1. septembra 2020, ki morajo biti preračunani na enako obdobje (torej preračunani na 365 dni, kot jih je bilo v letu 2019).

Vlogo morajo oddati najkasneje do konca tega upravičenega obdobja, to je do konca marca 2021.

Vračilo pomoči

Upravičenci, ki so prejeli pomoč po ocenjenih podatkih, nato po dejanskih podatkih ugotovijo, ali izpolnjujejo pogoje zanjo. V nasprotnem primeru morajo Fursu sporočiti, da so prejeli presežno pomoč ali pomoč, do katere sploh niso upravičeni. Tako morajo vrniti sorazmerni delež pomoči (če so ocenili upad prihodkov na več kot 70 %, dejansko pa je med 30 in 70 %) ali pa celotno pomoč, če ugotovijo, da jim prihodki niso upadli za vsaj 30 %.

Dejanski upad prihodkov morajo izračunati po podatkih iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil. Če na osnovi ocene nekritih fiksnih stroškov prejmejo večji znesek pomoči, kot bi ga po dejansko ugotovljenih podatkih, morajo presežni znesek prejetih sredstev vrniti.

O prejetju prevelikega zneska pomoči morajo Furs obvestiti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja leta 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči morajo vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku tega roka morajo plačati zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti10. Furs lahko prisilno izterja to obveznost vračila pomoči po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.

Po novem pa je za pomoči po interventnih zakonih možno tudi obročno plačilo oziroma vračilo teh pomoči. Mednje spada tudi pomoč za delno kritje fiksnih stroškov. To je možno po 91. členu ZIUPOPDVE. Zavezanec mora za to zaprositi Furs. Obročno vračilo je možno v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se odloženi znesek (vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi) ne zaračuna. V primeru zamude pri plačilu posameznega obroka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri. Furs v zvezi z obročnim plačilom opozarja še na to, da mora biti plačilo posameznega obroka vedno izvršeno z referenco oziroma sklicem, ki je naveden v izreku odločbe o odobritvi obročnega plačila. Če zavezanec tega ne stori, se plačilo lahko porabi za pokritje drugih obveznosti in obrok ostane neplačan, kar je lahko razlog za razveljavitev odobrenega obročnega plačila.

Furs pojasnjuje, da mora zavezanec v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni COVID-19. Sklicuje se lahko na primer na odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, moteno oziroma prekinjeno dobavo surovin, ustavitev projektov in podobno).

To obveznost lahko Furs tudi zavaruje. To stori, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Za zavarovanje mora biti predložen ustrezen instrument zavarovanja, med katere spadajo denimo bančna garancija, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica in gotovinski polog. Lahko pa se obveznost zavaruje tudi z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

OPOMBE

  1. UL RS 175/20.
  2. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), UL RS 203/20.
  3. UL RS 195/20.
  4. UL RS 96/12 … 139/20.
  5. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL EU L 187 z dne 26. junija 2014, s spremembami in dopolnitvami).
  6. Zveza RFR razume, da je sicer mišljen preračun prihodkov od dneva registracije do vključno 31. avgusta 2020, vendar Furs pojasnjuje, da je ta končni datum do vključno 1. septembra 2020. Zato je v celotnem sestavku upoštevan datum do vključno 1. septembra 2020, kot izhaja iz Fursovega stališča. Z upoštevanjem tega datuma se lahko med prihodki upoštevajo tudi tisti z dne 1. septembra 2020, ki se po ustnem Fursovem pojasnilu (lahko) preračunajo v prihodke trimesečnega obdobja (92-dnevnega obdobja). S tem pa se izračunajo prihodki v primerjalnem obdobju (ti prihodki se primerjajo s čistimi prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju 2020), na podlagi katerih se lahko izračuna upad čistih prihodkov od prodaje.
  7. Fursova spletna publikacija o spremembah po PKP7, vprašanje št. 37.
  8. Furs navaja to v svoji spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju, vprašanje št. 17. Preglednico je na svoji spletni strani objavila GZS: https://www.gzs.si/LinkClick.aspx?fileticket=eYkWuvYFuko%3D&portalid=123.
  9. Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju, vprašanje in odgovor št. 41.
  10. UL RS 11/07-UPB1.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS