Interventni ukrepi na davčnem področju za samozaposlene in kmete, zbrani na enem mestu

Zaradi epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je bil sprejet že drugi sklop interventnih ukrepov na davčnem področju ter na področju plač in prispevkov za socialno varnost. V delu, ki se nanaša na samozaposlene in kmete, bodo ti lahko pridobili pravico do temeljnega dohodka, oproščeni bodo prispevkov za socialno varnost ali pa bodo deležni njihovega odloga. (Predhodne) akontacije dohodnine jim ne bo treba plačati za april in maj. Na voljo imajo še druge ukrepe.

dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 14. 04. 2020 / Datum posodobitve: 28. 04. 2020 / DAVŠČINE

Interventni ukrepi na davčnem področju za samozaposlene so predpisani z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju1 (ZIUJP), Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov2 (ZIUPPP) in Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo3 (ZIUZEOP; odslej tudi interventni megazakon). Prva dva sta začela veljati 29. marca 2020, tretji pa je bil uveljavljen 11. aprila.

V interventnem megazakonu je določeno, da se ukrepi uporabljajo od 13. marca 2020, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače. Tako kot po ZIUJP se roki, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni, torej do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana. Če bi se zgodila obratna situacija in bi bile razmere spremenjene v pozitivno smer, pa bi vlada lahko državnemu zboru predlagala prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih pred potekom rokov, ki so določeni s tem zakonom.

Zakonodaja, ki je bila sprejeta v času interventnih ukrepov, na nekaj mestih dopušča različne razlage, zato bo marsikatera doživela spremembo/dopolnitev. Predvsem pa je možno, da bodo pogoji za uveljavljanje posameznih interventnih ukrepov še spremenjeni, saj aktivnosti za spremembo že sprejete zakonodaje še potekajo.

V tem sestavku so zbrani ukrepi po več interventnih zakonih, ki se nanašajo na samozaposlene, kmete, verske uslužbence ter družbenike in poslovodje, ki so zavarovani po zavarovalni podlagi 040.

IZREDNA POMOČ V OBLIKI TEMELJNEGA DOHODKA

Določene osebe so po interventnem megazakonu upravičene do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka, ki za marec znaša 350 EUR, za april in maj pa vsak mesec 700 EUR. Med njimi so nekateri samozaposleni, družbeniki poslovodje, ki so zavarovani po zavarovalni podlagi 040, verski uslužbenci in kmetje. Ukrep je namenjen tistim, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Do temeljnega dohodka so upravičene naslednje osebe:

  • samozaposleni, ki na dan 11. aprila 2020 (uveljavitev ZIUZEOP) opravljajo dejavnost in so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kateri drugi zavarovalni podlagi;
  • družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) – z zavarovalno podlago 040 (ti se štejejo za samozaposlene za namene tega ukrepa);
  • verski uslužbenci registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki imajo po 27. členu Zakona o verski svobodi5 (ZVS) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, in
  • kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni po 17/1 ali 25/5 ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kateri drugi podlagi.

Omenjeni upravičenci bodo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka lahko prejeli, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 pa do uveljavitve zakona (to je 11. aprila 2020).

ZGLED 1: Interventni ukrep za samozaposlenega – čakanje na delo ali temeljni dohodek

Samostojna podjetnica dve leti opravlja kozmetično dejavnost in je že od takrat iz te dejavnosti zavarovana za polni zavarovalni čas. Od 16. marca 2020 zaradi odredbe o prepovedi opravljanja te storitve ni poslovala. Prav tako njeni zaposleni niso opravljali dela v času trajanja te prepovedi. Pri tem ima v aprilu in maju bistveno zmanjšan obseg dejavnosti. Njeni prihodki so se zmanjšali za okvirno 60 % glede na prihodke v februarju.

Ali lahko samostojna podjetnica zase prejme povračilo po ukrepu za čakanje na delo in temeljni dohodek?

Samostojna podjetnica (samozaposlena) nima sklenjenega delovnega razmerja s svojim podjetjem, zato tudi ni izenačena z zaposlenimi. Tako ne more uveljavljati ukrepa povračila nadomestila za čakanje na delo. Samozaposlenim so namenjeni drugi ukrepi. Med njimi je to izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka, do katerega je samozaposlena upravičena v času, ko dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 ne opravlja ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Ker izpolnjuje ta pogoj, lahko predloži izjavo, posledično pa prejme temeljni dohodek 350 EUR za marec, za april in maj pa vsak mesec 700 EUR. Uveljavlja pa lahko tudi ukrep oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost zanjo. Dejavnosti namreč ni opravljala v drugi polovici marca in prav tako ne v aprilu in maju oziroma bodo njeni prihodki manjši od tistih iz februarja vsaj za 50 %. Ta ukrep lahko uveljavlja, če davčnemu organu pravočasno pošlje izjavo (do 30. aprila 2020 za marec in april ter za maj najkasneje do 31. maja 2020), da ne opravlja dejavnosti oziroma jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Ukrep velja za samozaposlene, ki imajo zaposlene, in tudi za tiste, ki jih nimajo. To, da imajo zaposlene, ni ovira za uveljavljanje tega ukrepa. Ta pogoj je uzakonjen le pri odlogu prispevkov za samozaposlene po zakonu iz prvega sklopa interventnih zakonov, to je po ZIUPPP (28. člen).

ZGLED 2: Interventni ukrep za družbenika poslovodjo v času novega koronavirusa

Fizična oseba je družbenik in hkrati poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, ki opravlja trgovsko dejavnost. S to družbo ima sklenjeno delovno razmerje, zato je vključen v obvezno socialno zavarovanje po zavarovalni podlagi 001 (delovno razmerje).

Ali za družbenika poslovodjo veljata ukrepa izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov?

Ne, zanj ta dva interventna ukrepa ne veljata. Družbenik poslovodja je namreč zavarovan po zavarovalni podlagi 001 (14. člen ZPIZ-2), in ne kot družbenik poslovodja po 16. členu ZPIZ-2. Omenjena ukrepa pa veljata le za tiste družbenike poslovodje, ki so zavarovani le po 16. členu ZPIZ-2 oziroma po zavarovalni podlagi 040. Zanj pa se lahko uporabijo ukrepi, ki veljajo za zaposlene, ker ima družbenik sklenjeno delovno razmerje in je zavarovan iz tega delovnega razmerja.

Davčni organ je pojasnil, da so samozaposleni, ki so obenem delno upokojeni (imajo na podlagi invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo ZPIZ), upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka. Za tiste, ki pa so delno upokojeni, pa meni, da jim temeljni dohodek ne pripada (dodan odgovor št. 46.f z dne 14. aprila 2020). Navaja pa, da zavezanci, ki delno pridobivajo sredstva od države za starševsko varstvo, niso zavarovani samo po eni zavarovalni podlagi, zato jim temeljni dohodek po trenutno sprejetih ukrepih ne pripada.

Po mnenju davčnega organa so do izplačila mesečnega temeljnega dohodka po trenutni zakonodaji upravičeni tudi zavezanci, ki so bolniško odsotni, a omenja, da se bo lahko ta ureditev spremenila.

Upravičene osebe morajo za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka davčnemu organu predložiti izjavo, s katero izjavijo, da zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjavo morajo predložiti prek sistema eDavki. Drug način ni možen. Ta izjava je informacija javnega značaja in davčni organ bo na svoji spletni strani objavil seznam predlagateljev izjave. Izjava je na voljo od 14. aprila 2020 (na spletu in prek mobilne aplikacije). Od tega, kdaj bodo predložili to izjavo, je odvisno, kdaj bodo dobili izplačilo temeljnega dohodka. Skrajni rok za oddajo te izjave je 31. maj 2020 (če bo epidemija preklicana do 15. maja 2020).

BISTVENO ZMANJŠANJE DOHODKA

Pojem bistvenega zmanjšanega obsega opravljanja dejavnosti je zakonsko opredeljen.

To je takrat, ko ima zavezanec

  • vsaj za 25 % zmanjšane prihodke v marcu 2020 glede na prihodke v februarju 2020 ali
  • vsaj za 50 % zmanjšane prihodke v aprilu in maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020.

Prvi pogoj se nanaša na pravico do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka za marec (torej upad prihodkov v marcu glede na februar najmanj za 25 %), drugi pogoj pa potem na pravico do temeljnega dohodka za april in maj.

Nadaljujejo se aktivnosti za spremembo zakonodaje v tem delu. Končno besedilo spremembe še ni znano.

Tistim, ki zaradi epidemije COVID-19 niso opravljali dejavnosti v marcu, aprilu in maju, ni treba dokazovati, da imajo bistveno zmanjšan obseg dejavnosti. Upoštevanje kriterijev za bistveno zmanjšanje obsega dejavnosti se uporablja za tiste, ki so poslovali. Ti pa primerjajo obseg svoje dejavnosti v marcu glede na februar oziroma jo primerjajo v aprilu in maju glede na februar. Denimo, če je bil s. p. ustanovljen v marcu, a pred 13. marcem 2020, pa zaradi epidemije COVID-19 v marcu ni mogel opravljati dejavnosti, lahko za marec predloži izjavo, da ne more opravljati dejavnosti (enako tudi za april in maj, če je nastala taka situacija). Se bodo pa gotovo med samozaposlenimi znašli tudi taki, ki so imeli upad prihodkov že v februarju, marcu, aprilu in maju, morda pa deloma potem tudi v naslednjih mesecih. Za reševanje teh in podobnih primerov, ki bodo po črki zakona izpadli, se pričakuje podrobnejše pojasnilo davčnega organa. Obstaja pa možnost, da bodo ti pogoji še nekoliko spremenjeni. Smiselno bi bilo, da se pri teh lahko upošteva primerjava s povprečnimi mesečnimi prihodki v zadnjih 12 mesecih pred uveljavitvijo zakona. Dodatna možnost bi bila lahko primerjava s povprečnimi mesečnimi prihodki v zadnjih 12 mesecih pred uveljavitvijo zakona, preračunanimi na zaposlenega. Seveda bi bilo treba izjavo temu prilagoditi.

Davčni organ pojasnjuje, da so do  temeljnega dohodka upravičeni tudi samozaposleni, ki ne morejo opravljati dela zaradi varstva šoloobveznega otroka, ki se v času karantene šola doma.

Pogoj za izplačilo temeljnega dohodka je še, da ima oseba na dan 11. aprila 2020 poravnane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ. Če ima neplačane zapadle davčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ, ne izpolnjuje pogoja za pridobitev izredne pomoči v velikosti temeljnega dohodka. Zveza RFR se sprašuje, ali je taka ureditev res ustrezna in ustavna, da zavezanci že takoj ob uveljavitvi zakona zaradi davčnega dolga izgubijo pravico oziroma da nimajo možnosti poplačati dolga še nekaj časa po uveljavitvi zakona (denimo do predložitve izjave o neopravljanju dejavnosti oziroma bistveno zmanjšanem obsegu dejavnosti). Zveza RFR upa, da vsaj v primeru kakšnega manjšega dolga zavezanci ne bodo izgubili možnosti uveljavljanja tega ukrepa. Po neuradnem pojasnilu davčnega organa naj bi se upoštevala toleranca za dolg, manjši od 10 EUR.

Roki za izplačilo temeljnega dohodka, ki ga izplača davčni organ, so odvisni od tega, kdaj upravičena oseba predloži izjavo. Skrajni rok za predložitev te izjave je 31. maj 2020.

Roki za izplačilo so:

  • če bo izjava vložena do 18. aprila 2020 za marec, bo davčni organ upravičeni osebi denar nakazal na TRR 25. aprila 2020,
  • če bo izjava vložena od 19. do 30. aprila 2020 za marec ali april oziroma marec in april skupaj, bo davčni organ upravičeni osebi denar nakazal na TRR 10. maja 2020,
  • če bo izjava vložena od 1. do 31. maja 2020 za marec ali april ali maj oziroma dva ali tri od teh mesecev skupaj, bo davčni organ nakazal denar na TRR 10. junija 2020.

Mesečni temeljni dohodek za marec 2020 znaša 350 EUR ter za april in maj vsak mesec 700 EUR. Če upravičena oseba poda izjavo za več mesecev skupaj, ji davčni organ nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece. Izplačilo pa je možno, če so izpolnjeni omenjeni zakonski pogoji.

Vendar bodo nekateri samozaposleni morda morali pomoč naknadno vrniti. Do pomoči so namreč upravičeni le tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, mora samozaposleni vrniti celotno pomoč.

Davčni organ pojasnjuje, da se mesečni temeljni dohodek v velikosti 350 EUR in 700 EUR ne šteje k računanju skupnih prihodkov v primerjavi s februarjem 2020 in prvim polletjem 2019. Prav tako se k računanju skupnih prihodkov v primerjavi s februarjem 2020 in prvim polletjem 2019 ne šteje oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene.

Pri morebitnem vračanju pomoči zaradi teh okoliščin ni predvideno obrestovanje. To je nekako tudi logično, saj ne gre za krivo izjavo zavezanca, ampak za okoliščine, ki jih zavezanec v času uveljavljanja te pravice do temeljnega dohodka še ne pozna.

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Furs in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni. Nadzor nad tem izvaja Furs.

Dodatno pa velja še en pogoj za ohranitev izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka. Subjekti, ki so uveljavili ta ukrep, morajo v primeru, da je od uveljavitve interventnega megazakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. V tem delu bo potrebno pojasnilo davčnega organa, kako izvajati ta ukrep pri samozaposlenih glede na njihovo statusnopravno posebnost. Če subjekt davčnega organa ne obvesti o neizpolnjevanju pogojev za to upravičenje, je lahko oglobljen zaradi predpisane kazenske določbe (104. člen ZIUZEOP). Ta znaša od 3.000 do 20.000 EUR oziroma od 1.500 do 8.000 EUR, če zaposluje deset ali manj delavcev.

Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka je državna pomoč samozaposlenemu, zato je to prihodek samozaposlenega, in ne dohodek njegovega gospodinjstva. Skladno s pojasnilom 1 k SRS 15 – Prihodki samozaposleni to državno pomoč evidentirajo na konto 768Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi epidemije COVID-19). Po trenutnem predpisu je to obdavčen dohodek. Se pa glede tega nadaljujejo aktivnosti za spremembo zakonodaje, ki bi to spremenila. Končno besedilo spremembe še ni znano.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Glede prispevkov za socialno varnost sta bila sprejeta dva pomembna interventna ukrepa. Nanašata se na oprostitev in odlog plačila prispevkov.

Odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v aprilu, maju in juniju (torej za marec, april in maj) je ukrep iz prvega sklopa interventnih zakonov, ki je namenjen samozaposlenim (po novem tudi nekaterim kmetom), ki niso zavarovani še po kateri drugi zavarovalni podlagi (denimo deloma iz delovnega razmerja), a nimajo zaposlenih. Ta odlog je avtomatičen. Ker gre za odlog plačila prispevkov, in ne njihovo oprostitev, je te treba plačati v enkratnem znesku ali obročno do 31. marca 2022. To ni odlog plačila prispevkov na podlagi vloge (po Zakonu o davčnem postopku6 (ZDavP-2) ali po institutu odloga ali obročnega plačila iz prvega interventnega ukrepa), ampak poseben ukrep, ki se uporablja avtomatično po interventnem megazakonu.

Odlog lahko uveljavljajo tisti samozaposleni, ki imajo na dan 6. aprila 2020 (neporavnanih je lahko le 50 EUR) poravnane (davčne) obveznosti. Omenjeni odlog plačila prispevkov je brezobresten. Drugačen odlog plačila prispevkov ni možen (denimo s posebno vlogo po določbah ZDavP-2 ali ZIUJP; odlog plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje je zakonsko prepovedan). Zaradi tega je bil v času interventnih ukrepov sprejet izredni ukrep avtomatičnega odloga plačila prispevkov za samozaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za to.

Oprostitev plačila prispevkov je ugodnejši ukrep, ki ga lahko uveljavljajo nekateri samozaposleni, in sicer za obdobje od 13. marca pa do 31. maja 2020 (torej sorazmerno za marec, v celoti pa za april in maj). Ta ukrep je po prevladujoči razlagi namenjen tistim zaposlenim, ki niso zavarovani še po kateri drugi zavarovalni podlagi in v času interventnih ukrepov ne opravljajo dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu (kriteriji za to so zakonsko podani). Ti imajo lahko zaposlene ali pa tudi ne.

Ta ukrep velja za oboje in ni avtomatičen, ampak morajo zavezanci davčnemu organu predložiti izjavo, da izpolnjujejo pogoje za oprostitev prispevkov za te mesece. Na dan predložitve vloge (po mnenju davčnega organa je to na dan izjave) morajo imeti poravnane davčne obveznosti do davčnega organa.

Zakonsko je predvideno, da bi upravičene osebe oprostitev plačila prispevkov uveljavile v obračunu prispevkov za socialno varnost. A je zaradi izziva, ki ga predstavlja prilagoditev uzakonjenih rešitev v programsko opremo davčnega organa, treba počakati na navodilo davčnega organa o dejanski izvedbi uveljavljanja te oprostitve.

Tisti, ki bodo uveljavljali ukrep oprostitve plačila prispevkov, se jim avtomatičen odlog prispevkov ne bo upošteval oziroma se bo izničil.

Določitev nove zavarovalne osnove v letu 2020

Eden izmed ukrepov se nanaša na določitev zavarovalne osnove za samozaposlene. Ukrep je predpisan z ZIUJP.

Nova zavarovalna osnova samozaposlenega (deloma ali v celoti zavarovanega po 15. členu ZPIZ-2) se določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po tistem, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu. Skrajni rok je april. Po sprejetem interventnem ukrepu pa je skrajni rok junij. To je zaradi tega, ker se mora tudi obračun akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti predložiti v podaljšanem roku, to je do 31. maja 2020. Torej je pri določanju zavarovalne osnove skrajni rok junij, saj je to mesec, ki sledi tistemu, v katerem je treba najkasneje oddati davčni obračun. Prestavitev roka za oddajo na 1. junij na to ne vpliva. Če do 15. maja 2020 ne bo razglašen konec epidemije, se ta rok podaljša za 30 dni. V tem primeru bi bil skrajni mesec za začetek uporabe nove zavarovalne osnove julij (velja za zavarovalno osnovo za julij oziroma za plačilo prispevkov v avgustu za julij).

ZGLED 3: Izračun nove zavarovalne osnove za samozaposlenega

Samozaposleni je davčni obračun za leto 2019 vložil 28. maja 2020. Njegova zavarovalna osnova za leto 2020 je večja od zavarovalne osnove za preteklo leto. Samozaposleni zaposluje deset delavcev in nima bistveno zmanjšanih prihodkov zaradi epidemije COVID-19 niti nima težav z likvidnostjo zaradi te epidemije.

Za kateri mesec mora samozaposleni izračunati novo zavarovalno osnovo?

Samozaposleni mora izračunati novo zavarovalno osnovo za junij, ker je obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (pravočasno) oddal maja. Nova zavarovalna osnova se določi za mesec, ki sledi mesecu oddaje davčnega obračuna. Ker je bil davčni obračun oddan maja, se zavarovalna osnova določi za naslednji mesec, torej za junij. Prispevke za junij mora plačati najkasneje do 20. julija 2020.

Če bi davčni obračun oddal aprila, pa bi se nova zavarovalna osnova prvič uporabila za maj (ta zavarovalna osnova ne more biti manjša od minimalne osnove za prispevke). To pomeni, da bi bilo treba prispevke po novi zavarovalni osnovi plačati najkasneje do 20. junija 2020 oziroma 22. junija, ker sta 20. in 21. junij nedelovna dneva. To velja zaradi tega, ker samozaposleni ne bo uveljavljal ukrepa oprostitve plačila prispevkov ali odloga plačila prispevkov, saj nima težav z likvidnostjo.

Če bi rok za oddajo davčnega obračuna slučajno zamudil, pa bi ravno tako moral novo zavarovalno osnovo upoštevati za junij. To velja, če do 15. maja 2020 ne bo razglašen konec epidemije, sicer se ta rok podaljša za 30 dni. V tem primeru bi bil skrajni mesec za začetek uporabe nove zavarovalne osnove julij (velja za zavarovalno osnovo za julij oziroma plačilo prispevkov v avgustu za julij).

Tisti samozaposleni, ki so se jim bistveno zmanjšali prihodki v marcu, aprilu in maju, pa imajo na voljo ukrep oprostitve plačila prispevkov (od 13. marca do 31. maja 2020) ali odlog plačila prispevkov, če ne izpolnjujejo pogojev za oprostitev. Vendar so za oba ukrepa predpisani določeni pogoji in nekateri samozaposleni zaradi njih teh ukrepov ne bodo mogli uveljaviti.

Oprostitev plačila prispevkov

Nekateri samozaposleni bodo za april in maj 2020 v celoti oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost, za marec pa sorazmerno za obdobje od 13. do 31. marca 2020. Prispevkov bodo oproščeni v znesku, kot so ga plačevali do zdaj, torej do meseca uveljavitve pravice.

Enako velja tudi za kmete, družbenike poslovodje, ki so zavarovani na zavarovalni podlagi 040, in verske uslužbence. To ureja 38. člen ZIUZEOP.

Ukrep se ne uporablja avtomatično, ampak morajo upravičene osebe predložiti izjavo, da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava, ki jo morajo predložiti, je informacija javnega značaja, zato je objavljena na Fursovi spletni strani.

Ta ukrep velja za

  • samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene kot samozaposleni (15/1 ZPIZ-2),
  • družbenike poslovodje, ki so zavarovani po zavarovalni podlagi 040 (16/1 ZPIZ-2),
  • tiste kmete (17/1 ZPIZ-2 ali 25/5 ZPIZ-2), ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, ker izpolnjujejo dohodkovni in druge pogoje za to (17/1 ZPIZ-2), in tiste, ki so se prostovoljno vključili v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ker ne izpolnjujejo dohodkovnega pogoja za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 17/1 ZPIZ-2 (25/5 ZPIZ-2), in
  • verske uslužbence registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki

so bili zavarovani po naštetih (zakonskih) podlagah na dan uveljavitve interventnega megazakona (11. aprila 2020).

Ukrep ne velja za tiste posameznike, ki so poleg omenjenega že deloma ali v celoti zavarovani po kateri drugi podlagi. Glede na jezikovno razlago 38. člena ZIUZEOP se ta pogoj nanaša le na kmete, ki so obvezno (17/1 ZPIZ-2) ali prostovoljno (17/5 ZPIZ-2) vključeni v obvezno socialno zavarovanje. V praksi se uporablja bolj pogosta razlaga, da se upoštevajoč namen zakonodajalca ta pogoj nanaša tudi na samozaposlene in družbenike poslovodje po zavarovalni podlagi 040.

Pojasnilo k interventnemu zakonu (ZIUPPP), ki uporablja primerljivo terminologijo, je, da to velja za samozaposlene, katerih samozaposlitev je edina podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. To pomeni, da so iz tega ukrepa denimo izključeni tisti, ki so denimo socialno zavarovani po zavarovalni podlagi 001 (delovno razmerje), deloma pa kot samostojni podjetniki ali drugi zasebniki, ali pa imajo katero drugo kombinacijo zavarovalne podlage skupaj z zavarovalno podlago za samozaposlene. Po tej interpretaciji bi ta ukrep lahko uveljavil le samozaposleni, ki je deloma zavarovan po tej zavarovalni podlagi, v preostalem delu pa je upokojenec, ki prejema pokojnino, saj upokojenec ni pokojninsko in invalidsko zavarovan na nobeni zavarovalni podlagi (praviloma je le zdravstveno zavarovan). A vprašanje je, ali je bil to namen zakonodajalca. Davčni organ očitno meni, da to ni bil namen zakonodajalca, zato je pojasnil, da tisti, ki so deloma upokojeni, niso upravičeni do te oprostitve prispevkov (dodan odgovor št. 29.e z dne 14. aprila 2020).

Po mnenju davčnega organa pa so vsi, ki imajo na podlagi invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo ZPIZ, upravičeni do oprostitve plačila prispevkov.

Nadalje pa davčni organ pojasnjuje, da so do tega odloga po trenutni zakonodaji upravičeni zavezanci, ki so bolniško odsotni. A omenja, da se bo ureditev lahko spremenila.

Zveza RFR pa se sprašuje, kakšna je utemeljitev za tako razlikovanje med fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost, in so zavarovani po tej zavarovalni podlagi za polni zavarovalni čas, in na drugi strani tistimi, ki so zavarovani po tej podlagi za krajši zavarovalni čas od polnega. Tudi ti morajo namreč plačevati prispevke za socialno varnost in imajo lahko likvidnostne težave zaradi tega, ker se jim je bistveno zmanjšal obseg dejavnosti. Tudi za slednje bi bilo zato ustrezno, da bi bili upravičeni do teh pomoči v sorazmernem delu.

Nadaljujejo se aktivnosti za spremembo zakonodaje v tem delu. Končno besedilo spremembe še ni znano.

Seveda pa ta ukrep ne more veljati za tistega, ki je že polno socialno zavarovan po drugi prednostni zavarovalni podlagi in postransko opravlja samostojno dejavnost (tako imenovanega popoldanskega samostojnega podjetnika).

ZGLED 4: Samostojni podjetnik, ki ima sklenjeno delovno razmerje

Oseba je redno za polni delovni čas zaposlena pri delodajalcu in je zavarovana na podlagi tega sklenjenega delovnega razmerja (zavarovalna podlaga 001). Poleg tega opravlja dejavnost kot tako imenovani popoldanski samostojni podjetnik.

Ali je upravičena do oprostitve plačila prispevkov?

Ne. Do oprostitve plačila prispevkov so upravičene le samozaposlene osebe, ki so v obvezno zavarovanje vključene na podlagi opravljanja te dejavnosti. Samostojni podjetnik, ki ima sklenjeno delovno razmerje, ne izpolnjuje pogoja za vključitev v obvezno zavarovanje za samozaposlenega, temveč na podlagi delovnega razmerja (001). Samostojni podjetnik mora zato plačati pavšalna prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi v času trajanja interventnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19.

Plačila prispevkov so lahko oproščeni tako samozaposleni, ki imajo zaposlene, kot tisti, ki jih ne zaposlujejo.

Prispevkov pa ne bodo oproščene osebe, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če imajo na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. Davčni organ je pojasnil, da oseba ne sme imeti neplačanih davčnih obveznosti na dan vložitve izjave.7 Do oprostitve plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne bodo upravičeni, če imajo na dan vložitve izjave neplačane davčne obveznosti do države.

Osebe morajo za uveljavitev oprostitve davčnemu organu predhodno predložiti izjavo, da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Gre za isto izjavo, ki jo morajo predložiti tudi za upravičenje do temeljnega dohodka (37. člen ZIUZEOP). Zato se za bistveno zmanjšanje dohodka posredno uporablja isti kriterij, kot velja za izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka.

Več o tem lahko preberete v poglavju Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka.

Pričakuje se pojasnilo davčnega organa o tem, kako se bo dejansko izvajalo uveljavljanje te oprostitve.

TEŽAVNA DOLOČITEV BISTVENEGA ZMANJŠANJA OBSEGA DEJAVNOSTI V ZAKONU

Pripomb k opredelitvi kriterijev za bistveno zmanjšanje obsega dejavnosti je bilo v javnosti veliko (tako v kontekstu izredne pomoči za temeljni dohodek kot tudi za oprostitev plačila prispevkov). V mnogih primerih februar 2020 ni pravi izhodiščni mesec za primerjavo. Ali zaradi sezonske narave dejavnosti ali zaradi tega, ker so imeli nekateri v februarju že težave pri poslovanju in upad prihodkov.

Zveza RFR priporoča, da zavezanec v primeru, da je že v februarju 2020 imel upad prihodkov (ali zaradi epidemije COVID-19 ali iz drugega razloga) ali je bila ta dejavnost zaradi tega bistveno zmanjšana, davčnemu organu to posebej pojasni. Zveza RFR razume, da je bil namen zakonodajalca, da se s tem ukrepom oprosti plačilo prispevkov za socialno varnost tistim osebam, ki v času interventnih ukrepov ne opravljajo dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Za reševanje teh in podobnih primerov pa se pričakuje podrobnejše pojasnilo davčnega organa.

Nadaljujejo pa se tudi aktivnosti za spremembo zakonodaje v tem delu. Končno besedilo spremembe še ni znano. Predvideva se, da bo do konca aprila, ko bo treba najkasneje oddati izjavo za marec, že znano končno besedilo sprememb interventnega megazakona.

Tistim, ki zaradi epidemije COVID-19 niso opravljali dejavnosti v marcu, aprilu in maju, ni treba dokazovati, da imajo bistveno zmanjšan obseg dejavnosti. Upoštevanje kriterijev za bistveno zmanjšanje obsega dejavnosti pa velja za tiste, ki so poslovali. Ti primerjajo obseg svoje dejavnosti v marcu glede na februar oziroma jo primerjajo v aprilu in maju glede na februar. Denimo, če je bil s. p. ustanovljen v marcu, a pred uveljavitvijo zakona (11. aprila 2020), pa zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti, lahko predloži izjavo, da ne more opravljati dejavnosti.

Davčni organ pojasnjuje, da so do  oprostitve plačila prispevkov upravičeni tudi samozaposleni, ki ne morejo opravljati dela zaradi varstva šoloobveznega otroka, ki se v času karantene šola doma.

ZGLED 5: Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlenega in zmanjšanje prihodkov

Samostojni podjetnik je socialno zavarovan iz opravljanja te dejavnosti za polni zavarovalni čas. V februarju ni izdal nobenega računa. Po končanem projektu je v marcu izdal račun za februar in marec 2020. Zaradi upada prihodkov želi uveljavljati oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za marec 2020.

Ali mora zavezanec za oprostitev plačila prispevkov za marec predložiti izjavo in obenem izpolniti pogoj zmanjšanja prihodkov v marcu glede na februar 2020?

Samostojni podjetnik mora za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost izpolniti oba pogoja. Prek sistema eDavki mora predložiti posebno izjavo za marec, s katero izjavi, da ne opravlja dejavnosti ali da se je opravljanje njegove dejavnosti bistveno zmanjšalo. Do tega pa pride takrat, kadar so prihodki v marcu vsaj za 25 % manjši od prihodkov za februar. Samostojni podjetnik bi moral na podlagi računovodskih standardov presoditi, ali bi moral del prihodkov ali pa povečanje vrednosti zalog nedokončanih storitev pripoznati že v februarju (glede na stopnjo izpolnjenosti projekta). Po mnenju Zveze RFR bi v obeh primerih lahko upoštevali, da se del prihodkov nanaša na februar. Če je nato pogoj glede upada prihodkov izpolnjen, lahko odda omenjeno izjavo in uveljavi oprostitev plačila prispevkov za marec.

Denimo, če bo imel samozaposleni projekt, ki traja tri mesece, račun pa bo izdan denimo aprila, je treba po računovodskih standardih prihodke pravilno pripoznati. V nekaterih primerih bo to po stopnji izpolnjenosti projekta, v drugih primerih pa bo denimo prišlo do povečanja zalog nedokončanih storitev. Tudi če ne bodo izpolnjeni pogoji za pripoznanje prihodkov niti zalog nedokončanih storitev, pa Zveza RFR meni, da bi se upad prihodkov upošteval tako, da bi se prihodki ustrezno razporedili glede na opravljeno delo v posameznih mesecih.

Mesečni temeljni dohodek v velikosti 350 EUR in 700 EUR pa se ne šteje k računanju skupnih prihodkov v primerjavi s februarjem 2020 in prvim polletjem 2019. Prav tako se k računanju skupnih prihodkov v primerjavi s februarjem 2020 in prvim polletjem 2019 ne šteje oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene.

Zavezanci morajo izjavo predložiti najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov. To pomeni, da če v obračunu socialnih prispevkov, ki jim ga davčni organ predizpolni v maju oziroma ga oddajo v maju, uveljavljajo oprostitev za april, morajo izjavo predložiti najpozneje do konca aprila. Za oprostitev plačila prispevkov za maj pa morajo izjavo predložiti najpozneje do konca maja. Izjema velja za marec. V tem primeru morajo to izjavo predložiti davčnemu organu do konca aprila 2020, lahko pa že prej. To pomeni, da lahko za marec in april predložijo izjavo do konca aprila, za maj pa do konca maja. Izjava se predloži le v elektronski obliki prek sistema eDavki. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava.

Upravičene osebe so za april in maj 2020 v celoti oproščene plačila prispevkov za socialno varnost. Za marec v tem členu ni posebej pojasnjeno, ali to upravičenje pripada ali ne. Ker pa ukrep velja od 13. marca 2020 (20. člen ZIUZEOP), se tolmači, da lahko upravičena oseba tudi za marec sorazmerno uveljavlja oprostitev prispevkov za socialno varnost. To potrjuje tudi 38/3 ZIUZEOP, kjer je omenjeno, da lahko upravičena oseba predloži izjavo tudi za marec. Obenem pa je tudi davčni organ v svojem dokumentu Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa (odgovor št. 43) zapisal, da so upravičene osebe lahko oproščene plačila prispevkov za marec od 13. marca 2020 (ti zapadejo v plačilo 20. aprila 2020), za april (ti zapadejo v plačilo 20. maja 2020) in za maj (ti zapadejo v plačilo 20. junija 2020).

Osebe, ki lahko uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov (sorazmerno za marec in v celoti za april in maj), so oproščene plačila vseh vrst prispevkov za socialno varnost. To tako velja za vsa obvezna socialna zavarovanja (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varnost in za zaposlovanje). Ne glede na to oprostitev bodo ohranile enak obseg pravic, kot če bi te prispevke plačale same. Prispevke bo namreč pokrila država iz proračuna.

Za mesece, za katere zavarovanec (samozaposleni) uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, zavarovanec ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z večjo zavarovalno osnovo (145/16 ZPIZ-2). To je razumljivo, saj ni namen zakonodajalca, da bo država iz proračuna zavodoma plačevala za samozaposlenega večje prispevke od tistih, ki bi jih samozaposleni moral sam poravnavati na podlagi davčnega obračuna.

Če se naknadno ugotovi, da izjava o neopravljanju dejavnosti ali bistveno zmanjšanem opravljanju dejavnosti vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. To so zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti8, ki trenutno znašajo 8 %.

Davčni organ pa meni, da se mora tudi pri oprostitvi prispevkov za socialno varnost opravljati primerjava prihodkov v prvem polletju leta 2020 v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 (upad prihodkov za več kot 20 %) in primerjava prihodkov drugega polletja leta 2020 z istim obdobjem leta 2019 (ne več kot 20-odstotna rast teh prihodkov). Zveza RFR za tako razlago ne vidi pravne podlage. Vendar pa se lahko zgodi, da bo to urejeno s popravki interventnega megazakona.

Dodatno pa velja še en pogoj za ohranitev izredne pomoči v obliki oprostitve plačila prispevkov. Subjekti, ki so uveljavili ta ukrep, morajo v primeru, da je od uveljavitve interventnega megazakona (11. aprila 2020) prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. Pričakuje se pojasnilo davčnega organa, kako naj samozaposleni izvajajo tak ukrep glede na njihovo posebno statusnopravno obravnavo.

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki oprostitve plačila prispevkov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Furs in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni (99/2 ZIUZEOP). Nadzor nad tem izvaja Furs.

Če subjekt davčnega organa ne obvesti o neizpolnjevanju pogojev za to upravičenje, je lahko oglobljen zaradi predpisane kazenske določbe (104. člen ZIUZEOP). Ta znaša od 3.000 do 20.000 EUR oziroma od 1.500 do 8.000 EUR, če zaposluje deset ali manj delavcev.

Obračunani prispevki, ki jih zavezancem ni treba plačati, se knjižijo enako kot druge državne pomoči.

ZGLED 6: Knjiženje oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene

Samozaposleni je uveljavljal ukrep oprostitve plačila prispevkov po 38. členu ZIUZEOP. Obseg njegove dejavnosti se je v marcu, aprilu in maju bistveno zmanjšal. Pravočasno je predložil izjavo o uveljavljanju tega ukrepa, za katerega je tudi izpolnil vse pogoje. Zavezanec ocenjuje, da mu te pomoči ne bo treba vrniti, saj je bila predložena izjava resnična.

Kako naj samozaposleni knjiži prispevke, katerih plačila je oproščen?

Prispevke, katerih plačila je oproščen, le obračuna, a jih ne plača. Zato v tem delu ni treba vzpostavljati obveznosti do davčnega organa iz naslova oproščenih prispevkov, temveč le v delu, v katerem jih mora poravnati.

Knjiženje za marec, za katerega samozaposlenemu pripada sorazmerna oprostitev plačila prispevkov

Zap. št.
Vsebina
Konto
V breme
V dobro
1. Knjiženje prispevkov samozaposlenega med letom (delna knjižba ob obračunu plač)      
 
  • prispevki za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov
484 401,98  
 
  • kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov
267   155,61
 
  • drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi epidemije COVID-19)*
768    246,37


* Zgled knjiženja upošteva tudi pojasnilo 1 k SRS 15.

Za april in maj pa mora zaposleni knjižiti celotne prispevke na konto prispevkov (priporočeni konto 484) in konto prihodkov od subvencij (konto 768), upoštevajoč tudi pojasnilo 1 k SRS 15. Obveznosti pa ne vzpostavlja, saj te obveznosti po tem interventnem ukrepu ni. Se pa bodo ti prispevki šteli za obračunane, kar pomeni, da bodo vplivali na določitev zavarovalne osnove za leto 2021, razen če bo sprejeto kakšno posebno stališče o drugačni obravnavi.

Prihodki se pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da je organizacija izpolnila pogoje zanjo in da bo državna podpora tudi prejeta.

Več o času pripoznavanja prihodkov iz državnih podpor in knjiženju državnih podpor po interventnem megazakonu lahko preberete v sestavku Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu.

Če samozaposleni davčno obveznost ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, to pomeni, da v davčni obračun vstopajo tudi prihodki iz te subvencije, saj so pripoznani v skladu z računovodskimi standardi.

Prihodki morajo biti torej pri samostojnem podjetniku že na podlagi računovodskih standardov izkazani v enaki velikosti, in sicer ne glede na to, da davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov ali normiranih odhodkov. Vendar pa lahko tisti samozaposleni, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, te prihodke izvzamejo iz davčne osnove po 20/-/9 Zakona o dohodnini9 (ZDoh-2).10 Izvzem prihodkov vpišejo v zaporedno številko 2.6 obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Ta interpretacija upošteva dosedanja stališča davčnega organa o tej tematiki, ki je bila po mnenju Zveze RFR ustrezna.

Davčni organ pa je v času trajanja epidemije na vprašanje 40.a zapisal pojasnilo, ki odstopa od dosedanje prakse in po mnenju Zveze RFR v delu, ki se nanaša na zavezance normirance, ni ustrezno, saj ne omogoča izvzetja te državne pomoči iz obdavčenih prihodkov11:

»V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki si zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, ko zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.«

Odlog plačila prispevkov

Z interventnima ukrepoma je nekaterim samozaposlenim in nekaterim kmetom dovoljen odlog plačila prispevkov za tri mesece. Ta ukrep bodo lahko uveljavljali tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za oprostitev plačila prispevkov.

Odlog plačila za samozaposlene

Ukrep je bil sprejet že s prvim sklopom interventnih ukrepov in je določen v ZIUPPP. Odlog velja za tiste samozaposlene osebe, ki nimajo zaposlenih. Samozaposlenim se prispevki odložijo neposredno (avtomatično) po zakonu, zato jim ni treba vlagati nobene vloge za odlog prispevkov in čakati na odobritev z odločbo. O tem bodo ustrezno poročali v obračunu prispevkov za socialno varnost glede na navodila davčnega organa. Odlog plačila prispevkov velja za marec, april in maj 2020 oziroma za prispevke, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke bo moral plačati najkasneje do 31. marca 2022.12 V tem obdobju lahko odložene prispevke plačajo v enkratnem znesku ali obročno. Če s plačilom zamudijo, pa morajo plačati zamudne obresti po 96. členu ZDavP-2.

Odlog prispevkov pa ni možen za prispevke za februar.

Do tega odloga plačila prispevkov so upravičene samozaposlene osebe, ki na dan uveljavitve ZIUPPP opravljajo katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in so v obvezno zavarovanje vključene na podlagi opravljanja te dejavnosti. To velja, če ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kateri drugi zavarovalni podlagi in nimajo (drugih) zaposlenih. Samozaposlitev mora biti njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje.

OMEJITEV UKREPA ZGOLJ NA SAMOZAPOSLENE BREZ ZAPOSLENIH

Zveza RFR se sprašuje, kakšen je bil namen zakonodajalca, da je to pomoč omejil le na samozaposlene brez zaposlenih, glede na to, da imajo likvidnostne težave tudi tisti samozaposleni, ki imajo zaposlene. Je pa res, da je za tiste z zaposlenimi še vedno na voljo ugodnejši ukrep oprostitve prispevkov za del marca, aprila in maja. Ta pa sicer velja, če samozaposleni ne opravljajo dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Pravnoorganizacijska oblika izvajanja dejavnosti ni pomembna in ne vpliva na uveljavljanje odloga plačila. Do tega so torej upravičeni

  • samostojni podjetniki posamezniki, vpisani v poslovni register,
  • osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost (samostojni kulturniki, vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi),
  • osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva (denimo zasebniki zdravniki in zobozdravniki, vpisani v razvid pri Zdravniški zbornici Slovenije oziroma Ministrstvu za zdravje), socialne varnosti, znanosti ali zasebne veterinarske dejavnosti (ki izpolnjujejo pogoje za to dejavnost, so člani Veterinarske zbornice Slovenije, imajo dovoljenje za opravljanje te dejavnosti in podobno),
  • zasebni raziskovalci, vpisani v razvid zasebnih raziskovalcev,
  • samostojni novinarji (vpisani v razvid samostojnih novinarjev),
  • zasebniki, ki opravljajo odvetniško (vpisani v razvid odvetnikov) ali notarsko dejavnost (vpisani v razvid notarjev),
  • osebe, ki opravljajo duhovniško ali drugo versko službo (so pripadniki registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki se v svoji verski skupnosti izključno in v celoti posvečajo verskoobredni, versko-dobrodelni, verskoizobraževalni in verskoorganizacijski dejavnosti v skladu z ureditvijo, predpisi, zahtevano izobrazbo in pooblastili vrhovnega organa svoje cerkve oziroma druge verske skupnosti),
  • poklicni športniki (vpisani v razvid športnih delavcev ali poklicnih športnikov).

Do odloga plačila prispevkov ni upravičen samozaposleni, ki

  • do dneva uveljavitve zakona (29. marca 2020) ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za posamezno dejavnost;
  • ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. februarja 2020 znaša 50 EUR ali več in jih ni poravnal do 6. aprila 2020, in
  • je do dneva uveljavitve tega zakona začel postopek prenehanja opravljanja dejavnosti.

Odlog plačila prispevkov za kmete

Po interventnem ukrepu iz ZIUZEOP (12.a člen) so do odloga prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020, upravičeni tudi kmetje, ki se jim ti prispevki odložijo neposredno (avtomatično) po interventnem megazakonu. Do tega ukrepa so upravičeni kmetje, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani (bodisi po 17/1 bodisi po 25/5 ZPIZ-2). A ti kmetje ne smejo izpolnjevati pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kateri drugi zavarovalni podlagi. Do odloga pa niso upravičeni tisti, ki 11. aprila 2020 niso vključeni v obvezno socialno zavarovanje kot kmetje (po 17/1 ali 25/5 ZPIZ-2). Do tega prav tako niso upravičeni tisti kmetje, ki imajo na dan predložitve vloge neplačane obveznosti, ki jih pobira davčni organ. Posebna vloga za odlog prispevkov pa ni predvidena, ker je ta avtomatičen. Zveza RFR predpostavlja, da je z dnem vloge mišljen datum predložitve obračuna prispevkov za socialno varnost, saj se predpostavlja, da bo ta obračun še vedno treba oddati ne glede na odlog plačila prispevkov. Praviloma bo že davčni organ predizpolnil davčni obračun.

Odložene prispevke mora upravičenec plačati najkasneje do 31. marca 2022. V tem obdobju jih lahko plača v enkratnem znesku ali obročno. Če jih ne plača pravočasno v tem roku, jih mora poravnati z zamudnimi obrestmi po ZDavP-2.

Ohranitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za kulturnike

Nekaterim samozaposlenim v kulturi se za določeno obdobje ohrani pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, ki jo imajo po 83. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo13 (ZUJIK) (85. člen ZIUZEOP). To velja za tiste, ki jim je v času interventnih ukrepov ta pravica prenehala, o njihovi vlogi za ponovno dodelitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost pa še ni bilo odločeno. Enako velja še za samozaposlene v kulturi, ki se jim ta pravica izteče do 30. junija 2020. Ti dve skupini samozaposlenih ohranita pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do 31. avgusta 2020. To velja za vse vrste prispevkov za socialno zavarovanje (za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje), ki jim pripada od najmanjše zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno zavarovanje.

DRUGI interventni ukrepi na davčnem področju

Sprejeti so bili še drugi davčni ukrepi, ki so bili objavljeni v prvem oziroma drugem sklopu interventnih ukrepov.

Podaljšan je rok za oddajo letnega poročila Ajpesu do 31. maja 2020.

Podaljšan je rok predložitve obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti do 31. maja oziroma do 1. junija 2020, ker je 31. maj 2020 nedelja (nedelovni dan). Tudi letno poročilo smejo oddati najkasneje do 31. maja 2020. Če bi se zgodilo, da do 15. maja 2020 ne bi bil razglašen konec epidemije, pa se bodo ti roki podaljšali še za 30 dni.

Davčno obveznost iz davčnega obračuna za leto 2019 morajo zavezanci poravnati v 30 dneh od oddaje davčnega obračuna. Davčno obveznost imajo, če je bila predhodna akontacija v letu 2019 manjša od akontacije dohodnine oziroma dohodnine, ki je bila izračunana v davčnem obračunu.

Podaljšan je rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki in za izjavo o prenehanju uporabe te obdavčitve do 31. maja 2020 oziroma do (drugega utemeljenega) roka za predložitev davčnega obračuna.

V obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti smejo zavezanci priglasiti obdavčitev z normiranimi odhodki do 31. maja 2020, če izpolnjujejo pogoje zanjo oziroma to lahko storijo do (drugega utemeljenega) podaljšanega roka za predložitev davčnega obračuna.

Obratno pa lahko v tem davčnem obračunu do istega roka, kot velja za oddajo davčnega obračuna, izjavijo, da ne želijo več uveljavljati davčne osnove z normiranimi odhodki, bodisi ker ne izpolnjujejo pogojev zanjo bodisi ker ne želijo biti več obdavčeni na tak način.

Sprejet je bil še ukrep neplačila obrokov (predhodne) akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za april in maj. Določeno je, da zavezanci, ki opravljajo dejavnost, ne plačajo obrokov predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi ZIUZEOP (11. aprila 2020) do 31. maja 2020. To velja tako za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki, kot tudi za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki. Ker obroki te akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, se to nanaša na obrok akontacije za april (zapade v plačilo 10. oziroma 11. maja 2020, ker je 10. maj nedelovni dan) in za maj (zapade v plačilo 10. junija). Ne nanaša pa se to na obrok akontacije za marec.

Ta ukrep je avtomatičen, kar pomeni, da velja za vse zavezance, ki opravljajo dejavnost, nenazadnje tudi za tiste, ki niso zavarovani iz tega naslova (tako imenovane popoldanske samostojne podjetnike). Za uveljavljanje omenjenega ukrepa ni potrebna vloga. Se bodo pa vmes verjetno znašli tudi zavezanci, ki bodo eno ali obe akontaciji poravnali (ali ker ne bodo seznanjeni s tem ukrepom ali ker nimajo likvidnostnih težav). Vsebinsko gledano bi to pomenilo, da imajo preplačilo akontacij. Zveza RFR razume, da to davčnemu organu ni treba vrniti (ker ni preplačilo na podlagi odločbe ali predloženega davčnega obračuna (97. člen ZDavP-2). Seveda se mora potem zavezanec zavedati, da lahko davčni organ to preplačilo tudi pobota z drugimi davčnimi dolgovi (97. in 97.a člen ZDavP-2).

Če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana, zavezancem ne bo treba plačati še obroka (predhodne) akontacije za junij, ki dospe v plačilo 30. junija 2020, v plačilo pa zapade 10. julija 2020.

V času trajanja interventnih ukrepov smejo zavezanci, ki opravljajo dejavnost, davčnemu organu predložiti zahtevek za zmanjšanje akontacije dohodnine brez davčnega obračuna za tekoče obdobje pred predložitvijo zahtevka.

Zavezanci, ki opravljajo dejavnost, lahko v času trajanja interventnih ukrepov (do preklica epidemije s sklepom vlade) na davčni organ predložijo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davčnih obveznosti (razen prispevkov za socialno varnost) pod blažjimi pogoji (v primeru izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19). V času trajanja interventnih ukrepov velja to tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj.

Določeni roki, ki se iztečejo 31. maja 2020, se lahko tudi podaljšajo za 30 dni, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Več o tem lahko preberete v sestavku Interventni ukrepi na davčnem področju kot posledica epidemije novega koronavirusa.

KATASTRSKI DOHODEK ZA KMETE

Za leto 2020 bo davčna osnova za plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti določena v manjši velikosti, kot to sicer velja po 71/1 ZDoh-2. Za leto 2020 se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v velikosti 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa znaša 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.

DENARNA POMOČ ZA OPRAVLJANJE KMETIJSKE DEJAVNOSTI

Za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predpisani posebni interventni ukrepi za različne primere.

Finančna pomoč za kmeta, ki je na dan, ko so mu potrdili okužbo z novim koronavirusom, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi opravljanja te dejavnosti po 17/1 oziroma 25/1 ZPIZ-2. Ne sme pa izpolnjevati pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kateri drugi zavarovalni podlagi. Če je to izpolnjeno, je kmet upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo, vendar ne dlje kot trajajo ukrepi po interventnem megazakonu (predvidoma do 31. maja 2020). Do finančne pomoči ni upravičena oseba, če njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzame v upravljanje začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.14

Kmet mora biti do dneva uveljavitve (11. aprila 2020) vpisan v register kmetijskih gospodarstev ali v evidenco ribičev. Na dan vložitve vloge mora imeti poravnane davčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ. Velikost finančne pomoči je na mesec enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 % minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki določa minimalno plačo. Kmet mora v enem mesecu od razglasitve konca epidemije Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja predložiti vlogo za dodelitev te finančne pomoči. Več o tem je predpisano v 72. členu ZIUZEOP.

Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za kmetijska gospodarstva in nosilca dopolnilne kmetijske dejavnosti na kmetiji, za fizično osebo, ki je lastnik gozda, in za imetnika dovoljenja za gospodarski ribolov.

Izpad dohodka mora biti zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave ali prodaje. Do finančnega nadomestila so upravičeni, če je sektor utrpel najmanj 20-odstotni izpad dohodka. Upravičena oseba predloži vlogo na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Finančno nadomestilo se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let. Pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji je določeno glede na povprečje dohodkov zadnjega leta. Fizične osebe ribiči pa finančno nadomestilo prejmejo na podlagi povprečne količine ulova, zabeleženega v ladijskih dnevnikih za obdobje zadnjih treh let. Ukrep velja od 13. marca do 31. maja 2020 oziroma še tri mesece po preklicu epidemije s sklepom vlade.

Več o tem je predpisano v 74. členu ZIUZEOP. Predpisani bodo še podrobnejši pogoji za uveljavitev tega nadomestila.

Uvedena je še posebnost pri opravljanju sezonskega dela v kmetijstvu glede na siceršnje pogoje po Zakonu o kmetijstvu15 (ZKme-1) (76. člen ZIUZEOP). O teh pogojih lahko več preberete v poglavju B.9 Drugi dohodki iz zaposlitve v priročniku Zveze RFR Neposredni davki v praksi.

Izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu lahko od 13. marca 2020 pa do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.

Delavca, ki je bil zaradi epidemije napoten na začasno čakanje na delo, lahko zavod za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1. Ta lahko izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu in sklene pogodbo v skladu z določbami tega zakona.

Eden od ukrepov je še nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih (73. člen ZIUZEOP).

Določen je tudi ukrep glede nabave kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih (75. člen ZIUZEOP). Ukrep velja do konca leta 2020.

OPOMBE

  1. UL RS 36/20.
  2. UL RS 36/20.
  3. UL RS 49/20.
  4. UL RS 96/1275/19.
  5. UL RS 14/07100/13.
  6. UL RS 13/11-UPB4 … 66/19.
  7. Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa za samozaposlene z dne 3. aprila 2020. Vir: Fursova spletna stran https://www.gov.si/novice/2020-04-03-ukrepi-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa-za-samozaposlene/.
  8. UL RS 11/07.
  9. UL RS 13/11-UPB7 … 66/19.
  10. Pri tem je upoštevano pojasnilo davčnega organa 4212-154/2014-2 z dne 4. februarja 2014.
  11. Pogosta vprašanja in odgovori na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa.
  12. Za nekatere samozaposlene je predviden dodaten interventni ukrep odpisa prispevkov za socialno varnost za maj in junij 2020. Dodatno je predviden še ukrep, po katerem bi bili ti samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v določenem odstotku od minimalne plače. A zakonodajni postopek še ni končan, zato končno besedilo te določbe ni znano.
  13. UL RS 77/0721/18.
  14. UL RS 36/20.
  15. UL RS 45/08 ... 22/18.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS