Fiskalno pravilo pri presežku prihodkov nad odhodki

Proračunski uporabniki morajo pri porabi presežka prihodkov nad odhodki upoštevati fiskalno pravilo. S tem pa se odpira tudi vprašanje ugotavljanja tega presežka. Čeprav proračunski uporabniki ugotavljajo presežek prihodkov bodisi po načelu nastanka poslovnega dogodka bodisi po načelu denarnega toka, morajo presežek po fiskalnem pravilu praviloma izračunati.

Spodbude za zaposlovanje in njihovo knjiženje

Država pri spodbujanju zaposlovanja delodajalcem ponuja vrsto ugodnosti, večinoma v obliki oprostitve nekaterih oblik prispevkov. Take spodbude se za računovodske namene obravnavajo kot prejete državne pomoči ali podpore. Po vsebini gre običajno za državne pomoči, povezane s prihodki. Mednje spada denimo tudi nevračljiv dolg, ki ga organizaciji ni treba plačati. V praksi to poznamo kot oprostitev plačila prispevkov.

Nekatera statusnopravna preoblikovanja samostojnega podjetnika

Poslovanje v obliki samostojnega podjetnika je običajno namenjeno manjšemu obsegu poslovanja, vezano pa je na nosilca dejavnosti. Z njegovo upokojitvijo ali rastjo obsega poslovanja se pojavi potreba glede možnosti statusnopravnega preoblikovanja. Pri tem je ključno, da se za zagotovitev davčne nevtralnosti te možnosti prijavijo davčnemu organu in da njihovo vsebino računovodje pravilno opredelijo tudi z namenom knjiženja.

Zavezanci za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb

Čeprav je praksa že precej ustaljena in določbe niso nove, se še vedno pojavlja vprašanje, kdo je in kdo ni davčni zavezanec. Za nepoznavanje pravil o določitvi davčnih zavezancev ali pa izogibanje tem pravilom gre predvsem v primerih, ko je neka organizacija formalno ustanovljena v tujini, kraj dejanskega delovanja poslovodstva pa je v Sloveniji. Pereče pa je tudi vprašanje o obstoju poslovne enote tujega davčnega zavezanca, ki je prav tako povezano z obdavčitvijo dohodka z davkom od dohodkov pravnih oseb.

Davčna osnova pri uvozu blaga

Davčni zavezanci pri določitvi davčne osnove ob uvozu blaga upoštevajo carinsko vrednost, ki ji prištejejo predpisane stroške, kot so carina, trošarina in drugi davki, ki se plačajo ob uvozu blaga. Druge postranske stroške, ki so nastali od zunanje meje EU do prvega namembnega kraja, pa vključijo v davčno osnovo le, če so uvozniku zaračunani neposredno in so v času carinjenja znani in dokazljivi.

Čezmejno izvajanje storitev z napotenimi delavci

Leta 2018 bodo za napotene delavce pri čezmejnem izvajanju storitev pri nas začela veljati podrobnejša pravila. Ta bodo omogočala ohranitev njihovega socialnega zavarovanja v državi sedeža delodajalca. Z napotitvijo se tako zgolj začasno spremeni kraj opravljanja dela. Nova pravila bodo obenem vplivala tudi na davčno obravnavo povračil stroškov zaradi napotitve in dela v tujini.

Odgovorni ugotavljajo, da se pri odločanju lahko najbolj zanesejo na računovodske podatke

Ob 60. obletnici delovanja Zveze RFR bomo vse leto objavljali pogovore z zanimivimi posamezniki, ki so odigrali pomembno vlogo pri razvoju računovodstva in financ. Mateja Vraničar Erman, po izobrazbi pravnica, aktualna ministrica za finance, je prva ženska na tem položaju. Je tudi prva, ki se je na vrh resorja povzpela kot uradnica ministrstva, kjer je zaposlena že 24 let. Z ministrico je Zveza RFR sodelovala že ob uvajanju davka na dodano vrednost, zato bi lahko rekli, da gre za dolgoletno in obojestransko "poznanstvo".

Ali računovodski izkazi družb na Ljubljanski borzi prenesejo test Benfordovega zakona?

Zveza RFR na Dnevih računovodij vsako leto razglasi štiri najboljše magistrske naloge s področij računovodstva, financ in revizije. Letos je bila med take uvrščena magistrska naloga Nataše Omerzu. Naloga raziskuje računovodske izkaze v luči Benfordovega zakona, ki ga je avtorica preizkusila na računovodskih izkazih slovenskih organizacij, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Ti izkazi so bili (med drugim) tudi predmet presoje pooblaščenih revizorjev.

Teorija organiziranega kaosa

Vsako leto na začetku aprila na Zvezi RFR doživimo enak pojav.

Takoj, ko računovodje odpošljejo vse izkaze, poročila in obračune, mnogi med njimi posebne dopise pošljejo tudi našim svetovalcem. Z njimi vsako leto znova opozorijo na vrsto nesmislov, na katere so naleteli pri oddaji poročil.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS