Prevoz na delo in z njega za javne uslužbence

Javni zavod sprašuje, kako obračuna prevoz na delo in z njega za zaposlene, ki morajo v času epidemije novega koronavirusa opravljati delo na sedežu delodajalca in prihajajo s svojimi avtomobili, ker ni javnega prevoza.

Povračilo stroškov prevoza na delo in z njega je za javne uslužbence urejeno v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (UL RS 40/12) oziroma v ustreznih aneksih h kolektivnim pogodbam za posamezne dejavnosti in poklice (UL RS 40/12). Če javni prevoz ni mogoč oziroma ne obstaja, javnemu uslužbencu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z njega v velikosti 8 % cene 95-oktanskega bencina.

Če pa javni uslužbenec nima svojega avtomobila, lahko delodajalec organizira oziroma zagotovi brezplačni prevoz. V tem primeru javnemu uslužbencu povračilo za prevoz na delo in z njega ne pripada.

Tako razlago je potrdilo tudi Ministrstvo za javno upravo v svojem pojasnilu 1002-264/2020/73 z dne 26. marca 2020.

mag. Milenka Čižman STROKA IKS COVID-19 2020

Odlog plačila obveznosti za DDV

Zavezanec za DDV opravlja dejavnost trgovine z blagom, za katero velja prepoved prodaje v času epidemije. V marcu je zaradi tega postal plačilno nesposoben. Zanima ga, ali ima pravico do odloga plačila DDV.

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki se uporablja od 29. marca 2020, sta možna obročno plačilo ali odlog plačila davka zaradi epidemije COVID-19, in sicer za čas veljavnosti tega zakona. Navedeno velja tudi za DDV. Če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19, vloži na Furs vlogo na za to predpisanem posebnem obrazcu za odlog plačila DDV ali obročno plačilo. To stori po redni ali elektronski pošti ali prek sistema eDavki vloži lastni dokument. Obrazec Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa – COVID-19 je objavljen na Fursovi spletni strani. O vlogi davčni organ odloči v osmih dneh. V času odloga plačila ali obročnega plačila obresti ne tečejo.

mag. Mojca Zupančič STROKA IKS COVID-19 2020

Prepoved javnega prevoza – prihod na delo

Družba med epidemijo COVID-19 nemoteno posluje. Ima zmanjšana naročila, a ne znatno. Zaposluje deset delavcev. Nekateri so pred epidemijo COVID-19 prihajali na delo z lastnimi vozili, nekateri pa z javnim prevozom. V času prepovedi izvajanja javnega prevoza po odloku vlade vsi zaposleni prihajajo na delo z lastnimi vozili, saj nimajo možnosti uporabljati javni prevoz.

Ali lahko družba zaposlenim neobdavčeno povrne strošek prevoza na delo in z njega v znesku 0,18 EUR za vsak polni prevoženi kilometer?

Povračilo stroškov prevoza na delo in z njega se ne všteva v davčno osnovo do velikosti stroškov javnega prevoza od mesta opravljanja dela do običajnega delavčevega prebivališča, ki je najbližje mestu opravljanja dela, če je to oddaljeno od delavčevega običajnega prebivališča vsaj en kilometer. Po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ni določeno, da mora zaposleni uporabljati javni prevoz, določena je zgolj davčna obravnava. Za davčno obravnavo se povračila stroškov javnega prevoza ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, pa se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do 0,18 EUR za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Po davčni praksi so utemeljeni razlogi predvsem: pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red in manj ugoden delovni čas. Za obdobje, ko je na podlagi ukrepa vlade začasno ukinjen javni prevoz, je to eden od utemeljenih razlogov za uporabo osebnega vozila in posledično neobdavčeno povračilo stroškov do 0,18 EUR za vsak polni prevoženi kilometer.

dr. Mateja Drobež Tomšič STROKA IKS COVID-19 2020

Računovodska obravnava državne pomoči po interventnem megazakonu

Z ukrepi, ki jih določa interventni megazakon, bo Republika Slovenija posredno ali neposredno organizacijam povrnila del stroškov, ki so jih in jih še bodo utrpele zaradi epidemije COVID-19. V večini primerov se ti ukrepi nanašajo na povrnitev nekaterih vrst stroškov dela, denimo nadomestil za čakanje na delo, plačila prispevkov in podobno. Ali organizacija te ukrepe knjiži kot zmanjšanje stroškov dela?

Ne, ukrepi ustrezajo državnim podporam, kot jih določa SRS 11.35. Za pripoznanje državne pomoči, ki je namenjena pokritju stroškov, ki so že nastali, velja, da organizacija prejeta sredstva državne pomoči pripozna med prihodki. Gre za poslovne prihodke, ki jih razvrsti med poslovne prihodke, in sicer na konto podskupine 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prihodke v zvezi z državno pomočjo organizacija pripozna, če je prepričana, da ji pomoči ne bo treba vračati. V nasprotnem primeru mora njihovo pripoznanje odložiti do trenutka, ko ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje in ji pomoči ne bo treba vrniti. Najkasneje bo morala upravičenost presojati, ko bo sestavljala računovodske izkaze za leto 2020.

mag. Andreja Bajuk Mušič STROKA IKS COVID-19 2020

Začasno čakanje na delo ter neprekinjeni in prekinjeni vpoklici na delo

Po ZIUZEOP-A ima delavec v času začasnega čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec je 1. aprila 2020 enega delavca napotil na začasno čakanje na delo, na zavod pa vložil vlogo za povračilo nadomestila, zmanjšanega za prispevke. Vmes pa je delavca vpoklical na delo za pet zaporednih dni.

Ali lahko delodajalec delavca pokliče nazaj na delo le za sedem dni v tekočem mesecu ali tudi za več in ali to vpliva na povračilo nadomestila plače?

Za obdobje od 13. marca do 30. aprila 2020 je po ZIUZEOP veljalo, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, zavod za zaposlovanje (odslej zavod) pa je takrat pojasnjeval, da je možno neprekinjeno (čakanje na delo z vmesnim vpoklicem na delo do 7 zaporednih dni v mesecu) in prekinjeno čakanje na delo (začasno čakanje na delo, ko je bil delavec vpoklican na delo za več kot 7 dni v mesecu). Pri neprekinjenem je pojasnjeval, da bo povrnjeno celotno nadomestilo plače, kot bi bilo, če delavec v tekočem mesecu teh sedem dni ne bi delal. To pojasnilo je zavod kasneje umaknil. Po neuradnem pojasnilu zaradi tega, da bi preklicali stališče glede tega, da bo povrnjeno tudi nadomestilo (oziroma plača v velikosti nadomestila) za čas, ko je delavec delal.

Z novelo ZIUZEOP-A se je s 1. majem 2020 spremenila določba o vpoklicu na delo med čakanjem na delo. Zdaj velja, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu, pri čemer gre lahko za katerihkoli sedem dni v mesecu (ne nujno zaporednih). Zavod pa je v pojasnilu konkretnemu delodajalcu pojasnil, da bo v vseh primerih, ko je delavec med čakanjem na delo delal (kar velja že od 13. marca), povrnjeno nadomestilo plače le za tiste dni, ko je delavec dejansko čakal na delo. Za dni, ko je delavec delal, pa delavcu pripada plača in je strošek delodajalca. Po tej razlagi bi delodajalec dobil povrnjeno izplačano nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zmanjšano za prispevke delavca.

Zavod pa je zdaj tudi v objavljenem obvestilu na svoji spletni strani zapisal, da lahko delodajalec delavca v tekočem mesecu vpokliče nazaj na delo za več ali manj kot sedem dni. Vendar pa je od števila delovnih dni delavca v tekočem mesecu odvisen način sporočanja morebitnega ponovnega čakanja na delo zavodu za zaposlovanje.

Če delodajalec delavca vpokliče na delo, mora to na zavod predhodno sporočiti (31/3 ZIUZEOP). Če ga vpokliče na delo le do vključno sedem dni v tekočem mesecu, ob ponovni odreditvi čakanja na delo nista potrebni nova vloga zavodu in nova odredba o čakanju na delo.

Če delodajalec delavca, ki ga je v tekočem mesecu že poklical nazaj na delo za sedem dni, znova pokliče na delo (na primer za osmi, deveti ali še kateri dan), zavod pojasnjuje, da delodajalcu ni treba predložiti nove vloge, ampak mora poslati le novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na elektronski naslov gpzrsz@ess.gov.si z navedbo številke sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020). Delodajalec mora na ta elektronski naslov zavod obvestiti o tem, da je delavca poklical na delo.

 

STROKA IKS COVID-19 2020

IKS COVID-19


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS