Zabilančne, zunajbilančne ali izvenbilančne postavke

Čeprav gre za isti poslovni dogodek, ga različni predpisi poimenujejo drugače: Zakon o računovodstvu kot izvenbilanco, računovodski standardi kot zabilanco, Zakon o gospodarskih družbah pa kot zunajbilančno postavko. A bolj kot poimenovanje je pomembna njegova vsebina. Zlasti ker računovodje med zabilančnimi postavkami pogosto izkazujejo take, ki ne ustrezajo določbam računovodskih standardov. S tem pa med bralce računovodskih izkazov vnašajo zmedo.

Kako določiti povezane stranke

V praksi se velikokrat uporabljata izraza povezane osebe in povezane stranke. Prvi termin izhaja iz Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, drugi se veže na računovodske standarde. In čeprav so povezane stranke lahko povezane osebe, pojma nista sopomenki. Pravilna določitev povezanih strank pa je ključna za pravilno razkrivanje poslov z njimi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Računovodska obravnava zalog proizvodov v javnem sektorju

Uporabniki pri svoji dejavnosti neredko proizvajajo tudi proizvode. V nekaterih primerih je to nujno, da lahko sploh izvajajo svojo dejavnost. Tak primer je izdaja knjig na fakultetah za potrebe izobraževanja. Včasih pa so proizvodi postranski produkt izvajanja dejavnosti, kot so mizarski izdelki pri izobraževanju za poklic mizarja. Uporabniki morajo zato ustrezno pripoznati zaloge in spremljati njihovo prodajo. Vsaj enkrat na leto morajo zaloge popisati in razlike ustrezno knjigovodsko obravnavati.

Ali je nadomestilo za stavbno pravico obdavčeno z dohodnino?

Pri stavbni pravici se lastništvo nad zgradbo razdruži od lastništva nad zemljiščem. Nadomestilo za zemljišče je obdavčeno z akontacijo dohodnine od drugega dohodka. Nadomestilo za prenos zgradbe pa je pri fizični osebi obdavčeno prek dohodnine od dobička iz kapitala. Prvi dohodek je obdavčen sintetično, drugi pa cedularno. Ob odločitvi fizične osebe je lahko dobiček iz kapitala obdavčen sintetično z odmero letne dohodnine. Pri pravnih osebah je pri obdavčitvi treba slediti pravilni računovodski obravnavi.

Obdavčitev službene uporabe električnih vozil za zasebne namene

Z novelo Zakona o dohodnini se je spremenila obdavčitev bonitete zaposlenih za zasebno uporabo službenih osebnih motornih vozil na električni pogon. Taka uporaba sicer pomeni boniteto, vendar je davčna osnova nič. Boniteta vključuje stroške, ki se nanašajo na uporabo teh vozil, med katerimi so tudi stroški električne energije, vzdrževanja in drugega. Stroški v zvezi z zagotavljanjem te bonitete so davčno priznani.

Nastanek davčne obveznosti pri storitvah

Storitve so predmet DDV, če so opravljene v Sloveniji in za plačilo, razen v nekaj izjemah. Opraviti jih mora davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV. V vsakem posameznem primeru pa morajo davčni zavezanci med drugim ugotoviti, kdaj nastane obveznost za obračun DDV in kdo je plačnik davka. Storitve, ki se zavezancem pojavljajo v praksi, so zelo raznolike po vsebini, trajanju, načinu izvedbe in plačilu. Zato se pogosto pojavi tudi vprašanje, kdaj obračunati DDV.

Po dveh letih premora smo računovodje napolnili Portorož

Po dolgi zimi in še daljši epidemiji smo se 21. in 22. aprila končno spet srečali na tradicionalnih Dnevih računovodij. Izjemno veliko število udeležencev je prišlo iz vseh koncev Slovenije, da bi slišali vrhunske strokovne predavatelje, se družili s kolegi in seveda uživali v prvih žarkih sonca. Največ pozornosti pa je bilo seveda namenjene izzivom inflacije.

Pogovor z avtorico nagrajenega magisterija Rebeko Dobaja

Rebeka Dobaja iz Svete Trojice v Slovenskih goricah je po zaključeni splošni maturi študij nadaljevala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smer računovodstvo, revizija in davščine. Leta 2019 je diplomirala, v letu 2021 pa je z odliko zaključila študij 2. stopnje. Karierno pot je nadaljevala v računovodskem servisu, kjer se srečuje z vsakodnevnimi izzivi, s katerimi izpopolnjuje in nadgrajuje svoje znanje. Avtorica je v svojem magistrskem delu raziskovala tveganja prevar v računovodskih izkazih. Ugotovila je, da na tveganja, da bodo omenjeni izkazi zavajajoči in neskladni s standardnimi računovodskimi rešitvami, pomembno vpliva to, kako različni so uporabniki računovodskih izkazov.

Analitična pristopa pri odkrivanju prevar v računovodskih izkazih

Zveza RFR na Dnevih računovodij vsako leto razglasi štiri najboljše magistrske naloge s področij računovodstva, financ in revizije. Letos je bila mednje uvrščena magistrska naloga Rebeke Dobaja. Avtorica je v njej preizkusila Beneishev model M-vrednosti, s katerim je mogoče napovedati, kako podjetje resnično in pošteno prikazuje svoje poslovanje z računovodskimi izkazi.

Vse bo drugače, kaj od tega bo bolje?

Volitve so za nami in večina je izbrala ponudbo, zaradi katere računovodjem verjetno kar nekaj časa ne bo dolgčas.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS