Pravilno razvrščanje in merjenje obveznosti

Organizacija obveznosti razvršča najprej med poslovne in finančne, nato pa še na dolgoročne in kratkoročne. Posebej izkazuje obveznosti do povezanih organizacij in drugih, finančne pa posebej do bank in tretjih oseb. Ključna je pravilna razvrstitev po ročnosti, saj na bilančni presečni datum daje posredno informacijo o likvidnostnem tveganju. Če ima organizacija v posojilnih pogodbah finančne zaveze, ki jih ne izpolnjuje, mora dolgoročno posojilo prerazvrstiti med kratkoročne obveznosti.

Pravilno razvrščanje, pripoznavanje in merjenje stroškov storitev

Na prvi pogled se zdi, da razvrščanje in pripoznavanje stroškov storitev ni posebej zapleteno. A se je v praksi usredstvenje stroškov storitev v nabavno vrednost sredstev izkazalo za težavno. Ob zaključku poslovnega leta je še zlasti pomembno, da organizacija stroške storitev pravilno vračuna in odloži. Pri stroških reklame, ki jih organizaciji zaračuna kupec njenih izdelkov in storitev, pa mora presoditi, ali bi morala te zneske pripoznati v sklopu prodajnega posla, zaradi česar posledično sploh ne gre za stroške reklame.

Upravičenost in knjiženje stroškov ter poročanje o izvajanju osebne asistence

Organizacije, ki izvajajo storitve osebne asistence, morajo pri uveljavljanju upravičenih stroškov upoštevati Pravilnik o osebni asistenci. Ta upravičene stroške ločuje na stroške dela osebnih asistentov in stroške, ki so povezani z organizacijo izvajanja osebne asistence. Določa tudi roke za izdajo računov ministrstvu ter poročanje in način nadzora namenske porabe proračunskih sredstev.

Uveljavljanje olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Nova olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod je priznana v velikosti 40 odstotkov od zneska tovrstnih vlaganj. Vlaganja so opredeljena v posebnem pravilniku. Gre za vlaganja v računalništvo v oblaku, v velepodatke in umetno inteligenco, v okoljsko prijazne tehnologije in v razogljičenje energijskega sektorja. Zavezanci lahko uveljavljajo tudi vlaganja v javni in zasebni prevoz, v energetsko učinkovitost stavb ter v uvajanje drugih standardov za podnebno nevtralnost.

Obdavčitev dohodka pri nagrajevanju z opcijami

Nagrajevanje z opcijami za nakup delnic ali deležev je ena od oblik nagrajevanja zaposlenih za dobro večletno delo. Vendar so možne tudi druge oblike, na podlagi katerih zaposleni sodelujejo pri dobičku delodajalca. Davčna osnova v primeru izvršitve ali odsvojitve delniške ali družbeniške opcije je od leta 2022 ugodnejša. Za to pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji.

Kmetijska dejavnost v sistemu DDV po spremembi predpisov v letu 2022

Na področju kmetijske dejavnosti je v Sloveniji za DDV identificiranih razmeroma malo davčnih zavezancev. S spremembo predpisov na področju DDV leta 2022 pa jih bo še manj. Kmetje po novem namreč lahko ostanejo mali davčni zavezanci ne glede na velikost katastrskega dohodka. Vendar predpisi o DDV prinašajo pravice in obveznosti tudi za kmete, ki za ta davek niso identificirani. Vedeti morajo, kdaj so dolžni pridobiti ID-številko za DDV in kako ravnati, ko jo imajo.

Trajnostno poročanje v farmacevtski industriji

Zveza RFR na Dnevih računovodij vsako leto razglasi štiri najboljše magistrske naloge s področij računovodstva, financ in revizije. Letos je bila med take uvrščena magistrska naloga Tee Rezec, ki obravnava trajnostno poročanje v farmacevtski industriji. Naloga raziskuje vsebino in način trajnostnega poročanja z okoljskega in socialnega vidika.

Pogovor z avtorico nagrajene magistrske naloge Teo Rezec

Tea Rezec iz Laškega je dodiplomski in podiplomski študij opravljala na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, smer Računovodstvo, revizija in davščine. Zaključila ga je z magisterijem maja 2021. Zaposlena je v podjetju Hisense Gorenje Europe, d. o. o., kot računovodkinja. V prostem času rada kuha, peče, se druži s prijatelji in hodi v naravo.

Potrebujemo ščep razuma in ščep poguma

Nedavno je beseda v prijateljskem krogu nanesla na tožbe proti bančnemu sistemu. Argumenti mojih sogovornikov so se še posebej razvneli ob omembi tožbe, ki se nanaša na najeta posojila v švicarskih frankih. Da naj bi bili posojilojemalci zavedeni, ker jih banke pred sklenitvijo pogodb, vezanih na valutno klavzulo, niso opozorile in informirale o morebitni izpostavljenosti valutnemu tveganju. Nisem pravnica, a me ta tožba vseeno spominja na tisto, v kateri je moral obrat hitre prehrane McDonald¢s plačati odškodnino gospe, ki je pri njih kupila kavo – niso je namreč izrecno opozorili na to, da je kava vroča in da se lahko z njo opeče.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS