Knjiženje testnih vozil

Prodajalci avtomobilov testna vozila običajno ponudijo kupcem, da jih preizkusijo in spoznajo njihove vozne in druge lastnosti. Računovodska obravnava teh vozil pa je že nekaj časa jabolko spora. Veliko prodajalcev jih razvrsti med zaloge, češ da so po poteku obdobja, za katero se uporabljajo kot testna, namenjena prodaji. A prvotni namen takšnih vozil je njihova uporaba, zaradi česar se tudi obrabljajo. Druga vrsta testnih vozil v pravem pomenu besede pri proizvajalcih vozil pa so prototipi.

Knjiženje davčnih odločb o odmeri davka pri odkupu lastnih deležev

Davčni organ je nekaterim družbam posle odkupov lastnih deležev obdavčil kot izplačilo dividend. S tem jim je naložil plačilo davčnega odtegljaja, če je bil družbenik kot prejemnik kupnine fizična oseba. Tak dodatno odmerjeni davek morajo družbe po davčni odločbi tudi knjižiti. Zato take posle pripoznajo v okviru bilančne postavke kapitala, saj gre za posle z lastniki.

Kako se pripraviti na popis v javnem sektorju

Uporabnik mora najmanj enkrat letno uskladiti poslovne knjige z dejanskimi stanji sredstev in obveznosti do njihovih virov. To ugotovi s popisom. A nanj se mora ustrezno pripraviti. Zato je koristno, da upošteva vrstni red aktivnosti pri pripravi. To nadalje vpliva na kakovost in ugotovljene popisne razlike, s tem pa tudi na podatke v računovodskih izkazih.

Namen uporabe nepremičnine v povezavi z odbitkom DDV

Glede vsebinskih pogojev za uveljavitev odbitka DDV je v preteklosti med davčnim organom in zavezanci pogosto prišlo do spora. V skladu s temi pogoji morata biti nabavljena blago in storitev namenjena obdavčljivi dejavnosti. Pri zavrnitvi pravice do odbitka DDV je bil glavni očitek davčnega organa pomanjkanje dokazil o namenu uporabe blaga. Táko prakso je prekinilo vrhovno sodišče. Iz nekaj njegovih sodb namreč izhaja, da lahko že samo položaj, v katerem oseba ob nabavi deluje (status), določi obstoj pravice do odbitka DDV.

Delo s skrajšanim delovnim časom po devetem interventnem zakonu ter karantena in višja sila

Deveti interventni zakon prinaša podaljšanje ukrepa dela s skrajšanim delovnim časom še do 30. septembra 2021. Po novem so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki jim je z odlokom omejeno ali prepovedano poslovanje. Delodajalec bo dobil povrnjenih največ 928,10 EUR nadomestila plače. Delavcu pa bo lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredil šele po treh mesecih zaposlitve. V novem zakonu pa sta urejeni tudi karantena in višja sila delavcev.

Financiranje regresa za leto 2021 po devetem interventnem zakonu

Deveti interventni zakon prinaša dolgo pričakovani ukrep financiranja regresa za letni dopust za leto 2021, vendar le za določene dejavnosti. Upravičeni delodajalci bodo prejeli 1.024 EUR za vsakega delavca, ki je bil pri njih zaposlen na dan uveljavitve zakona. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela regresa, je ta znesek lahko tudi manjši. Delodajalec mora za to izpolnjevati pogoj več kot 20-odstotnega upada prihodkov.

Leto, ko je digitalno postalo običajno

Pred dnevi sem se zapletel v debato s kolegom, ki je večni optimist. Tiste vrste sogovornik, čigar kozarec je vedno napol poln in se med nalivom že veseli sonca, ki bo posijalo za njim. Pa je beseda nanesla na posledice nove realnosti, v kateri živimo. Kaj je tu dobrega? Po tem, ko je hitropotezno obdelal pozitivni vpliv pandemije na podnebne spremembe in družinske vrednote, je navrgel še digitalno preobrazbo in kot češnjo na vrhu torte omenil QR-kodo. 


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS