Izračun upada prihodkov po merilih sorazmernosti

Od 13. marca 2021 velja Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov. Po njem so lahko upravičenci ugotavljali upad prihodkov le na podlagi prihodkov od prodaje. Sprememba pravilnika, ki velja od 15. aprila 2021, pa je prinesla še dve možnosti izračunavanja upada prihodkov. Glede na povprečno število zaposlenih in glede na vrednosti osnovnih sredstev brez zemljišč. Upravičenec lahko izračunava upad prihodkov na način, ki je zanj ugodnejši.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Datum objave: 17. 04. 2021 / Datum posodobitve: 26. 04. 2021 / DAVŠČINE

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-191 (ZIUPOPDVE, PKP7) je določil, da se ne glede na določbe Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-192 (ZIUOOPE, PKP3), Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-193 (ZIUPDV, PKP4) in Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-194 (ZZUOOP, PKP5) pri ugotavljanju zmanjšanja prihodkov pri čakanju na delo in temeljnem dohodku upošteva načelo sorazmernosti. To pomeni, da se upošteva sorazmerno zmanjšanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti sta določila Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov5 (odslej pravilnik) in Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov6 (odslej dopolnitve pravilnika).

Pravilnik in dopolnitve pravilnika pa ne veljajo za celoten čas trajanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka. Pravilnik z dopolnitvami velja le za izračun upada prihodkov po merilih sorazmernosti za ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5). ZIUOOPE (PKP3) ureja ukrep čakanja na delo za junij 2020. ZIUPDV (PKP4) ureja ukrep čakanja na delo od julija do septembra 20207. ZZUOOP (PKP5) pa ukrep čakanja na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 in mesečnega temeljnega dohodka od oktobra 2020 do junija 20218. Tako se pravilnik z novima možnima izračunoma upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč ne uporablja za izračun upada prihodkov za čakanje na delo in temeljni dohodek od 13. marca do 31. maja 2020 in za čakanje na delo od februarja do maja 2021. Se pa za to obdobje lahko uporabljajo le pravila o sorazmernem načinu izračuna upada prihodkov glede na prihodke od prodaje.

Glede na dopolnitve pravilnika pa Zveza RFR meni, da lahko upravičenci izračunavajo upad prihodkov na tri načine: glede na primerjavo prihodkov od prodaje, na podlagi spremembe pravilnika pa še na podlagi primerjave prihodkov od prodaje na zaposlenega in na podlagi primerjave prihodkov od prodaje glede na vrednost opredmetenih osnovnih sredstev brez zemljišč. Temu stališču Zveze RFR pritrjuje tudi Furs v svojem pojasnilu 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021.

Pogoj upada prihodkov po PKP3, PKP4 in PKP5

Po interventnih zakonih veljajo za čakanje na delo naslednji pogoji glede upada prihodkov. ZIUOOPE (PKP3) in ZIUPDV (PKP4), ki urejata čakanje na delo od junija do septembra 2020, določata, da so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Z oktobrom 2020 se je pogoj glede upada prihodkov spremenil. ZZUOOP (PKP5), ki je urejal čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021, je določal, da so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. septembra 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Po ZZUOOP (PKP5), ki ureja mesečni temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021, pa mora upravičenec, če želi prejeto državno pomoč obdržati, izpolniti pogoj, da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. To pa velja, če mu bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Tako je po interventni zakonodaji (ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP) pri čakanju na delo in temeljnem dohodku določen le en način ugotavljanja upada prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019. To je glede na letno primerjavo prihodkov, če je upravičenec posloval obe celotni leti. Če ni posloval celotno leto 2019 in/ali 2020, pa se upad prihodkov izračunava glede na povprečne mesečne prihodke v letih 2019 in 2020. Če pa v letu 2019 ni posloval, izračunava upad prihodkov glede na povprečne mesečne prihodke do 12. marca/31. avgusta 2020 primerjaje povprečne mesečne prihodke v letu 2020. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

TABELA 1: Pregled pogoja upada prihodkov po PKP2, PKP3 in PKP4 za čakanje na delo in temeljni dohodek

  Čakanje na delo Temeljni dohodek
Junij 2020 (24/3 ZIUOOPE) Več kot 10-odstotni upad prihodkov /
Julij do september 2020 (2/3 ZIUPDV) Več kot 10-odstotni upad prihodkov /
Oktober 2020 do januar 2021 (68/3 ZZUOOP) Več kot 20-odstotni upad prihodkov /
Oktober 2020 do junij 2021 (91/2 ZZUOOP) / Več kot 20-odstotni upad prihodkov

S tem ko je bil 13. marca 2021 uveljavljen pravilnik, je ta pravzaprav v veliki meri že povzel Fursova pojasnila o načinu izračunavanja upada prihodkov, ki so objavljena v pogostih vprašanjih in odgovorih.

Izračun upada prihodkov s primerjavo prihodkov od prodaje

Pri načinu izračuna upada prihodkov s primerjavo prihodkov od prodaje obstaja več možnih izračunov. Odvisni so od tega, ali je upravičenec posloval celotni leti 2019 in 2020, ali je posloval le del leta 2019 in celotno leto/del leta 2020 ali pa leta 2019 ni posloval. Če podjetje ni poslovalo celotni leti 2019 in 2020, mora upad prihodkov izračunavati na podlagi pravilnika.

Upravičenec je v letu 2019 in/ali 2020 delno posloval

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo za junij (24/3 ZIUOOPE) in od julija do septembra 2020 (2/3 ZIUPDV) ter ni posloval celo leto 2019 oziroma 2020, prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se povprečni mesečni prihodki v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 zmanjšali za več kot 10 %. Prejemniku pomoči, ki pa je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 (68/3 ZZUOOP) in temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021 (91/2 ZZUOOP) ter ni posloval celo leto 2019 oziroma 2020, pa mu prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se povprečni mesečni prihodki v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 zmanjšali za več kot 20 %.

IZRAČUN POVPREČNIH MESEČNIH PRIHODKOV ZA LETI 2019 IN 2020

  • Za leto 2019: (prihodki v letu × 30,4) / število dni poslovanja v letu
  • Za leto 2020: (prihodki v letu × 30,5) / število dni poslovanja v letu

Upravičenec je posloval le v letu 2020

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo za junij (24/3 ZIUOOPE) in od julija do septembra 2020 (2/3 ZIUPDV) ter v letu 2019 ni posloval, prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se mu povprečni mesečni prihodki v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020 zmanjšali za več kot 10 %.

IZRAČUN POVPREČNIH MESEČNIH PRIHODKOV V LETU 2020 DO 12. MARCA 2020

Prihodki v letu 2020 do 12. marca 2020 × 30,5 / število dni poslovanja v letu 2020 do 12. marca 2020

Povprečni mesečni prihodki v letu 2020 se izračunajo tako: (prihodki v letu × 30,5) / število dni poslovanja v letu.

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 (68/3 ZZUOOP) in temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021 (91/2 ZZUOOP) ter v letu 2019 ni posloval, prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se povprečni mesečni prihodki v letu 2020 glede na povprečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020 zmanjšali za več kot 20 %.

IZRAČUN POVPREČNIH MESEČNIH PRIHODKOV V LETU 2020 DO 31. AVGUSTA 2020

Prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020 × 30,5 / število dni poslovanja v letu 2020 do 31. avgusta 2020

Povprečni mesečni prihodki v letu 2020 se izračunajo tako: (prihodki v letu × 30,5) / število dni poslovanja v letu.

Obdobje poslovanja

Za obdobje poslovanja (število dni poslovanja) v posameznem letu se šteje obdobje, v katerem je prejemnik pomoči registriran za opravljanje dejavnosti. Pri družbeniku pa se šteje obdobje, v katerem je registriran pravni subjekt, katerega lastnik je. Pri številu dni poslovanja se štejejo koledarski dnevi.

ZGLED 1 : Podjetje je začelo poslovati pozneje, kot je bilo registrirano

Podjetje je bilo v Poslovnem registru Slovenije registrirano 1. novembra 2019. Zaradi dejavnosti, s katero se ukvarja, je moralo pred začetkom dejanskega poslovanja pridobiti še nekatera dovoljenja. Podjetje je dejansko začelo poslovati 1. januarja 2020.

Ali se kot obdobje poslovanja šteje obdobje od 1. januarja 2020 dalje?

Ne. Iz objavljenih Fursovih spletnih pojasnil je razumeti, da se kot obdobje poslovanja šteje obdobje od registracije podjetja v Poslovnem registru Slovenije. Ne glede na to, da je podjetje dejansko začelo poslovati pozneje. Zato bo moral podjetnik upad prihodkov izračunavati glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 in jih primerjati s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2020. Zavezanci so tudi sami poročali, da jim je Furs tako pojasnjeval. Mogoče bi bilo v tem primeru primerno, da bi zavezanec z vložitvijo lastnega dokumenta Fursu pojasnil okoliščine kasnejšega dejanskega začetka poslovanja in prosil za individualno obravnavo.

V obdobje poslovanja pri prejemniku pomoči – fizični osebi se ne šteje obdobje, v katerem njegovo podjetje ni poslovno aktivno zaradi odsotnosti prejemnika pomoči iz razlogov, na katere ni mogel vplivati (na primer bolezen).

ZGLED 2: Samostojni podjetnik je bolniško odsoten od leta 2018

Samostojni podjetnik je bolniško odsoten že od leta 2018 zaradi poškodbe zunaj dela. Zaposlenih nima. Nima niti drugih deležnikov, ki bi zanj opravljali delo.

Ali je upravičen do temeljnega dohodka?

Ne. Samostojni podjetnik ni posloval niti v letu 2019 niti v letu 2020. Zato upada prihodkov ne bo mogel izkazati, saj jih v letih 2019 in 2020 ni imel. Poleg tega je eden izmed osnovnih pogojev, da bi bil samostojni podjetnik upravičen do temeljnega dohodka, da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Šteje pa se, da je podjetje poslovno aktivno, če

  • je prejemnik pomoči – fizična oseba odsoten zaradi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (obdobje prejemanja materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila),
  • ima prejemnik pomoči – fizična oseba v obdobju svoje odsotnosti zaposlene ali
  • ostaja podjetje prejemnika pomoči – fizične osebe poslovno aktivno po drugih deležnikih (po podjemni pogodbi, po avtorski pogodbi, zaradi kratkotrajnega dela, zaradi začasnega ali občasnega dela upokojencev in podobno).

ZGLED 3: Izračun upada prihodkov, če je podjetnik posloval celotno leto 2019 in del leta 2020

Samostojni podjetnik je bil registriran pred 1. januarjem 2019. V obdobju od 1. novembra do 31. decembra 2020 je podjetnik odsoten.

Kako izračuna upad prihodkov?

  • Če je bila samostojna podjetnica od 1. novembra 2020 na materinskem dopustu, izračuna upad prihodkov tako, da primerja letne prihodke v letu 2020 z letnimi prihodki v letu 2019.
  • Če je imel samostojni podjetnik med svojo bolniško odsotnostjo vsaj enega zaposlenega, izračuna upad prihodkov tako, da primerja letne prihodke v letu 2020 z letnimi prihodki v letu 2019.
  • Če je v času bolniške odsotnosti samostojnega podjetnika delo opravljal družinski član prek kratkotrajnega dela, izračuna upad prihodkov tako, da primerja letne prihodke v letu 2020 z letnimi prihodki v letu 2019.
  • Če je samostojni podjetnik od 1. novembra 2020 poslovno neaktiven, ker je bolniško odsoten, nima pa zaposlenih in dela ne opravlja niti po drugih deležnikih, upad prihodkov izračuna tako, da primerja mesečne prihodke v letu 2020 z mesečnimi prihodki v letu 2019:
    - za leto 2019: (prihodki v letu 2019 × 30,4) / 365
    - za leto 2020: (prihodki v letu 2020 × 30,5) / 305

Obdobje poslovanja, v katerem prejemnik pomoči – fizična oseba ni posloval polni delovni čas, se pri določanju obdobja poslovanja v posameznem letu za ugotovitev zmanjšanja prihodkov pri temeljnem dohodku (91/2 ZZUOOP) upošteva sorazmerno skrajšano glede na skrajšani zavarovalni čas. To pa ne velja, če je bilo njegovo podjetje polno poslovno aktivno po zaposlenih ali drugih deležnikih. Šteje se, da prejemnik pomoči – fizična oseba ni posloval polni delovni čas, če na podlagi zavarovalne podlage pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na podlagi katere je upravičen do pomoči, ni vključen v zavarovanje za polni zavarovalni čas.

ZGLED 4: Izračun upada prihodkov, če je podjetnik zavarovan za krajši čas

Samostojni podjetnik je bil registriran pred 1. januarjem 2019. Nosilec dejavnosti je bil v letu 2019 zavarovan za polni delovni čas, v letu 2020 pa za polovični delovni čas.

Kako izračuna upad prihodkov?

  • Če je imel samostojni podjetnik v letu 2020 zaposlenega vsaj enega delavca, izračuna upad prihodkov tako, da primerja letne prihodke v letu 2020 z letnimi prihodki v letu 2019.
  • Če je pri samostojnem podjetniku v času njegove odsotnosti delo opravljal družinski član prek kratkotrajnega dela, izračuna upad prihodkov tako, da primerja letne prihodke v letu 2020 z letnimi prihodki v letu 2019.
  • Če je samostojni podjetnik delo opravljal sam in ni imel zaposlenih delavcev niti zanj niso delali drugi deležniki, pa upad prihodkov izračuna tako, da primerja mesečne prihodke v letu 2020 z mesečnimi prihodki v letu 2019:
    - za leto 2019: (prihodki v letu 2019 × 30,4) / 365
    - za leto 2020: (prihodki v letu 2020 × 30,5) / 366 × 0,5

Pri presojanju, ali je podjetje poslovno aktivno, če v času odsotnosti nosilca dejavnosti delo opravljajo njegovi zaposleni, pa je pomembno vprašanje, ali odsotnost delavcev tudi vpliva na presojanje.

ZGLED 5: Zaposleni so opravičeno odsotni

Samostojni podjetnik je bil od avgusta 2020 bolniško odsoten. Ima zaposlene tri delavce. Ker opravlja dejavnost, povezano s turizmom, za svoje delavce ni imel dela, zato jim je že od 13. marca 2020 odredil čakanje na delo po interventni zakonodaji.

Ali se njegovo podjetje od avgusta 2020 šteje za poslovno aktivno?

Da. Furs je Zvezi RFR pojasnil, da pri presojanju poslovne aktivnosti podjetja, kadar ima nosilec dejavnosti zaposlene delavce, ni pomembno, ali so ti delavci delo dejansko opravljali ali pa so bili opravičeno odsotni. Za presojanje poslovne aktivnosti podjetja je pomembno le, ali ima nosilec dejavnosti zaposlene delavce. Ni pa pomembno, ali so ti delo dejansko opravljali. To pomeni, da četudi bi bili vsi delavci bolniško odsotni, bi se podjetje štelo v tem obdobju za poslovno aktivno.

Glede izračunavanja upada prihodkov pri popoldanskih s. p. pa je Furs z uveljavitvijo pravilnika spremenil pojasnilo o izračunavanju upada prihodkov9. Zdaj pojasnjuje, da sprememba iz popoldanskega s. p. v redni s. p. ne vpliva na izračunavanje prihodkov za upravičenost do pomoči.

ZGLED 6: Izračun upada prihodkov pri popoldanskem s. p.

Samostojni podjetnik je polno zavarovan (podlaga 005) od 1. oktobra 2020. Pred tem je imel popoldanski s. p. Prejemal je tudi temeljni dohodek od oktobra do decembra 2020 in ga prejema še v letu 2021.

Kako izračuna upad prihodkov?

  • Če je podjetnik popoldanski s. p. registriral pred 1. januarjem 2019, izračuna upad prihodkov tako, da primerja letne prihodke v letu 2020 z letnimi prihodki v letu 2019.
  • Če je podjetnik popoldanski s. p. registriral 1. julija 2019, izračuna upad prihodkov tako, da primerja mesečne prihodke v letu 2020 z mesečnimi prihodki v letu 2019:
    - za leto 2019: prihodki v letu 2019 × 30,4 / 184
    - za leto 2020: prihodki v letu 2020 × 30,5 / 366
  • Če je podjetnik popoldanski s. p. registriral 1. maja 2020, izračuna upad prihodkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, in sicer tako, da povprečne mesečne prihodke do 31. avgusta 2020 (4 meseci) primerja s povprečnimi mesečnimi prihodki za celotno leto 2020:
    - povprečni mesečni prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020: prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020 × 30,5 / 123
    - povprečni mesečni prihodki v letu 2020: prihodki v letu 2020 × 30,5 / 245
  • Če je podjetnik popoldanski s. p. registriral 1. junija 2019, od 1. oktobra 2020 pa je zavarovan za polovični čas, izračuna upad prihodkov tako, da povprečne mesečne prihodke v letu 2019 primerja s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2020, upoštevaje krajši zavarovalni čas od 1. oktobra 2020:
    - povprečni mesečni prihodki v letu 2019: prihodki v letu 2019 × 30,4 / 214
    - povprečni mesečni prihodki v letu 2020: (prihodki v letu 2020 do 30. septembra 2020 × 30,5 / 274) + (prihodki od oktobra do decembra 2020 × 30,5 / 46

Izračun upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih

Izračun upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč je prinesla sprememba pravilnika, ki velja od 15. aprila 2021. Ne glede na splošno pravilo o izračunavanju upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju pa lahko upravičenec izračuna upad tudi glede na povprečno število zaposlenih ali vrednost osnovnih sredstev, če je to zanj ugodneje. Tega ne interventni zakon ne pravilnik oziroma njegove spremembe izrecno ne določajo. Zato nekateri menijo, da so spremembe pravilnika "povozile" možnost izračunavanja upada prihodkov glede na prihodke od prodaje. Tako razlogovanje je po mnenju Zveze RFR pravno nevzdržno, saj bi to pomenilo, da je pravilnik v pravice upravičencev posegel retroaktivno, kar pa je ustavno dopustno le v izjemnih primerih. Čeprav sprememba pravilnika tega izrecno ne omenja, pa Zveza RFR vseeno meni, da je mogoč izračun upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč tudi v primeru, ko upravičenec ni posloval celotno leto 2019 in/ali 2020. 

Izračun upada prihodkov po omenjenih metodah pa se ne uporablja za čakanje na delo in temeljni dohodek po ZIUZEOP (PKP2) za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020 in za čakanje na delo po ZDUOP (PKP8) od februarja do maja 2021.

Tudi izračun upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih je odvisen od tega, ali je upravičenec posloval celotni leti 2019 in 2020 ali pa le v letu 2020.

Izračun povprečnega števila zaposlenih

Povprečno število zaposlenih se izračuna kot količnik med številom delovnih ur, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca (pri čemer se upoštevajo ure na delu, prazniki, dopusti in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ter nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu), in številom možnih delovnih ur za to obdobje, in sicer na dve decimalki natančno. Za ta namen se kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca štejejo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da lahko nekatera izplačila naknadno dobi povrnjena iz javnofinančnih virov.10 Furs pri nekritih fiksnih stroških pojasnjuje, da se tudi za te namene kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca štejejo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da lahko nekatera izplačila naknadno dobi povrnjena iz javnofinančnih virov. Zato se lahko vštejejo denimo tudi nadomestila za čakanje na delo ali delo s skrajšanim delovnim časom. Tako ure čakanja, za katere so delavci prejeli nadomestilo plače od delodajalca, vključno z urami, za katere je bilo nadomestilo delodajalcu povrnjeno na podlagi pomoči po interventni zakonodaji, povečujejo število zaposlenih. Ne štejejo pa se ure, ko je bil delavec na materinskem, starševskem, očetovskem ali posvojiteljskem dopustu. Glede na to, da gre pri izračunu povprečnega števila zaposlenih za enako določbo kot pri nekritih fiksnih stroških, lahko razlago apliciramo tudi na izračun povprečnega števila zaposlenih.

IZRAČUN POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH

Število delovnih ur, za katero so zaposleni dobili plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca / število možnih delovnih ur

Rezultat je treba zaokrožiti na dve decimalki.

Delavci lahko opravljajo tudi nadure. Zato dobijo plačilo, ki je povečano za dodatek za nadurno delo. Ker delavec tudi za opravljene nadure dobi plačo, se opravljene nadure štejejo v število delovnih ur, ki štejejo v izračun povprečnega števila zaposlenih.

ZGLED 7: Izračun povprečnega števila zaposlenih, če opravljajo tudi nadure

Delodajalec je imel v letih 2019 in 2020 zaposlene tri delavce. Dva izmed njih sta v letu 2019 opravila tudi po 100 nadur na leto. Delavci so bili sicer prisotni na delu celotni leti.

Ali se nadure tudi štejejo v število delovnih ur pri izračunu povprečnega števila zaposlenih?

Da. Plačilo za nadurno delo in dodatek za nadurno dela sta dela plače (126/2 Zakona o delovnih razmerjih*). Delavec tako tudi za nadurno delo prejme plačo, zato se tudi nadure prištevajo k število delovnih ur.

Izračun za delavca, ki sta v letu 2019 opravila po 100 nadur: (2.088 + 100) / 2.088 = 1,05

Tako se bo štelo, da je imel delodajalec v letu 2019 povprečno 3,10 zaposlenega, v letu 2020 pa 3 zaposlene.

* UL RS 21/13 … 203/20.

V kvoto zaposlenih se všteva vsak zaposleni, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To so tako lahko zaposleni, ki imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen in določen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom, za dopolnilno delo, delni (invalidski) upokojenci in podobno. Kot število možnih delovnih ur se vedno šteje letna kvota ur. Sorazmerna kvota ur se šteje le v primeru, da je delodajalec podjetje registriral med letom. Po Fursovem pojasnilu 0920-11286/2021-2 se v  kvoto zaposlenih všteva samozaposleni, vključen v obvezno zavarovanje po 15.  členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju11 (ZPIZ-2). Ne všteva pa se družbenik poslovodja, ki je vključen v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 na zavarovalni podlagi 040. Čemu to razlikovanje, na Fursu niso pojasnili. Pojasnjujejo pa, da se pri izračunu upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih samozaposleno osebo upošteva ne glede na vključenost v zavarovanje. To na primer pomeni, da se upošteva tudi nosilca popoldanskega s. p., ki sploh ni zavarovan na podlagi opravljanja te dejavnosti.

Upravičenec je posloval celotni leti 2019 in 2020

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo za junij (24/3 ZIUOOPE) in od julija do septembra 2020 (2/3 ZIUPDV), prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2019 zmanjšali za več kot 10 %. Če pa je upravičenec prejel pomoč za delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 (68/3 ZZUOOP) in temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021 (91/2 ZZUOOP), pa mu prejete pomoči ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2019 zmanjšali za več kot 20 %.

IZRAČUN PRIHODKOV, ČE JE UPRAVIČENEC POSLOVAL V LETIH 2019 IN 2020

  • Za upravičence pravne osebe: prihodki / povprečno število zaposleni
  • Za upravičence fizične osebe: prihodki / (povprečno število zaposlenih + 1*)

* Po Fursovem pojasnilu 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021  številka 1 pomeni prištevanje samozaposlenega k povprečnemu številu zaposlenih. Vendar pa je odprto vprašanje, zakaj ni enako tudi pri pravnih osebah.

Upravičenec je posloval le v letu 2020

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo za junij (24/3 ZIUOOPE) in od julija do septembra 2020 (2/3 ZIUPDV) ter v letu 2019 ni posloval, prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 12. marca 2020 zmanjšali za več kot 10 %. Če pa je prejemnik pomoči prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 (68/3 ZZUOOP) in temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021 (91/2 ZZUOOP) ter v letu 2019 ni posloval, pa mu prejete pomoči ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 31. avgusta 2020 zmanjšali za več kot 20 %.

IZRAČUN PRIHODKOV, ČE JE UPRAVIČENEC POSLOVAL LE V LETU 2020

  • Izračun prihodkov na povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 12. marca 2020:

prihodki v letu 2020 do 12. marca 2020 / povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 12. marca 2020

Povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 12. marca 2020:

število delovnih ur, za katero so zaposleni dobili plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca / število možnih delovnih ur*

  • Izračun prihodkov na povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 31. avgusta 2020:

prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020 / povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 31. avgusta 2020 

Povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 31. avgusta 2020:

število delovnih ur, za katero so zaposleni dobili plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca / število možnih delovnih ur**

* Če je upravičenec posloval od 1. januarja in je bil delavec zaposlen s polnim delovnim časom, je možno število delovnih ur do 12. marca 416.

** Če je upravičenec posloval od 1. januarja in je bil delavec zaposlen s polnim delovnim časom, je možno število delovnih ur do 31. avgusta 1.392.

Upravičenec ni posloval celotno leto 2019 in/ali celotno leto 2020

Situacije, ko upravičenec ni posloval celotno leto 2019 in/ali celotno leto 2020, pravilnik in njegove spremembe izrecno ne pojasnjujejo. Gre za situacije, ko je upravičenec posloval le del leta (na primer od 1. junija do 31. decembra 2019 in od 1. januarja do 31. julija 2020) ali situacije, ko je sicer upravičenec posloval celotno leto, vendar je imel zaposlene le del leta (na primer od januarja do junija). Furs v svojem pojasnilu 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021 pojasnjuje, da v tem primeru upravičenec ne more izračunavati upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih s primerjavo povprečnih mesečnih prihodkov.

Izračun upada prihodkov glede na vrednost opredmetenih osnovnih sredstev brez zemljišč

Tretji možni način izračuna upada prihodkov, če je to za upravičenca ugodneje, pa je na podlagi osnovnih sredstev brez zemljišč. Zveza RFR meni, da je mišljeno stanje opredmetenih osnovnih sredstev. Temu stališču pritrjuje tudi Fursovo pojasnilo 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021. Kot vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč se upošteva vrednost iz bilance stanja na zadnji dan posameznega primerjalnega obdobja.

Upravičenec je posloval v letih 2019 in 2020

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo za junij (24/3 ZIUOOPE) in od julija do septembra 2020 (2/3 ZIUPDV), prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2020 v primerjavi s prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2019 zmanjšali za več kot 10 %. Če pa je prejel pomoč za delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 (68/3 ZZUOOP) in temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021 (91/2 ZZUOOP), mu prejete pomoči ni treba vračati, če so se mu prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2020 v primerjavi s prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2019 zmanjšali za več kot 20 %.

IZRAČUN PRIHODKOV, ČE JE UPRAVIČENEC POSLOVAL V LETIH 2019 IN 2020

Prihodki / (vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč + 1*) 

Kot vrednost se upošteva vrednost opredmetenih osnovnih sredstev brez zemljišč iz bilance stanja na zadnji dan posameznega primerjalnega obdobja.

* V Fursovem pojasnilu 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021 piše, da je številka 1 dodana zaradi računalniškega programa. Tako je rešena situacija, ko bi bila vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč 0.

Upravičenec je posloval le v letu 2020

Prejemniku pomoči, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo za junij (24/3 ZIUOOPE) in od julija do septembra 2020 (2/3 ZIUPDV) in v letu 2019 ni posloval, prejete pomoči zaradi pogoja zmanjšanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2020 v primerjavi s prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2020 do 12. marca 2020 zmanjšali za več kot 10 %. Če pa je prejel pomoč za delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo od oktobra 2020 do januarja 2021 (68/3 ZZUOOP) in temeljni dohodek od oktobra 2020 do junija 2021 (91/2 ZZUOOP), mu prejete pomoči ni treba vračati, če so se prihodki v letu 2020 v primerjavi s prihodki glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2020 do 31. avgusta 2020 zmanjšali za več kot 20 %.

IZRAČUN PRIHODKOV, ČE JE UPRAVIČENEC POSLOVAL LE V LETU 2020

Prihodki v letu 2020 do 12. marca 2020 / (vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč na dan 12. marca 2020 + 1)

Prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020 / (vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč na dan 31. avgusta 2020 + 1)

Izračun prihodkov glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč v letu 2020:

prihodki / (vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč + 1*) 

* V Fursovem pojasnilu 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021 Zvezi RFR piše, da je številka 1 dodana zaradi odprave posledic deljenja z 0. Gre za primere, ko upravičenec nima opredmetenih osnovnih sredstev.

Upravičenec ni posloval celotno leto 2019 in/ali celotno leto 2020

Tudi pri načinu izračuna upada prihodkov glede na vrednost opredmetenih osnovnih sredstev brez zemljišč pravilnik in njegove spremembe ne pojasnjujejo situacije, ko upravičenec ni posloval celotno leto 2019 in/ali celotno leto 2020.

V Fursovem pojasnilu 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021 piše, da v tem primeru upravičenec ne more izračunavati upada prihodkov glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč s primerjavo povprečnih mesečnih prihodkov.

TABELA 2: Izračun upada prihodkov glede na vse možnosti izračunov

Opis postavke pri samozaposlenem Za leto 2020 (v EUR) Za leto 2019 (v EUR) Upad prihodkov glede na primerjalno obdobje 2020/2019
Prihodki od prodaje 100.000 300.000 = 1 – (100.000 / 300.000) = 66,66 %
Povprečno število zaposlenih 4,00 2,50  
Prihodki na zaposlenega = 100.000 / (4 + 1) = 20.000 300.000 / (2,50 + 1) = 85.714,29 = 1 – (20.000 / 85.714,29) = 76,67 %
Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (OSS) brez zemljišč Na dan 31. 12. 2020 15.000 Na dan 31. 12. 2019 10.000  
Prihodki glede na vrednost OSS brez zemljišč = 100.000 / 15.001 = 6,66 = 300.000 / 10.001 = 29,99 = 1 – (6,66 / 29,99) = 77,79 %

Postopek v primeru že začetega ali končanega postopka za vračilo sredstev

Od 14. aprila 2021 je bil edini uveljavljen način izračuna upada prihodkov glede na prihodke od prodaje. Zato so nekateri prek sistema eDavki že oddali vlogo za vračilo prejetih sredstev. To so naredili, ker so ugotovili, da pogoja glede upada prihodkov niso dosegli. Nekaterim so bile odločbe že izdane, a naj bi bilo to po Fursovih podatkih le v primerih, ki se nanašajo na vračila po ZIUZEOP. Na te pa pravilnik ne vpliva. Če se bo izkazalo, da je bila izdana ali da je pravnomočna tudi kakšna odločba za vračilo prejetih sredstev od PKP3, bo Furs zavezance obravnaval individualno. Če sta nova načina izračuna upada prihodkov za zavezance ugodnejša, zaradi česar jim prejete državne pomoči ne bo treba vračati, morajo oddano vlogo umakniti. Glede na Fursovo pojasnilo 0920-11286/2021-2 z dne 22. aprila 2021 zavezanec že vloženo vlogo umakne tako, da prek sistema eDavki odda prazno izjavo. Izjave za vračilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec ne more umakniti prek sistema eDavki, ampak mora o tem obvestiti Furs (najlažje tako, da to sporoči v center za informiranje, lahko pa tudi pisno).

OPOMBE

  1. UL RS 203/20 … 15/21 – ZDUOP.
  2. UL RS 80/20 … 15/21 – ZDUOP.
  3. UL RS 98/20 in 152/20 – ZZUOOP.
  4. UL RS 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE.
  5. UL RS 28/21.
  6. UL RS 58/21.
  7. Ukrep je po zakonu veljal do 31. julija 2020. Je pa zakon Vladi RS dal pooblastilo, da lahko ukrep podaljša s sklepom največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. Vlada je ukrep podaljšala dvakrat.
  8. Ukrep je po zakonu veljal do 31. decembra 2020. Je pa zakon Vladi RS dal pooblastilo, da lahko ukrep podaljša za obdobje največ šestih mesecev. Ukrep je bil s sklepom vlade podaljšan dvakrat. Prvič do 31. marca, drugič pa do 30. junija 2021.
  9. Fursova spletna publikacija Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa, vprašanje in odgovor št. 46s. https://www.fu.gov.si/drugo/novice_ter_pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa/
  10. Povzeto iz vprašanja in odgovora št. 39 iz Fursove spletne publikacije Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju. Navedeno je bilo sicer odgovorjeno v povezavi z ukrepom nekritih fiksnih stroškov, vendar je glede na enako določbo v pravilniku to mogoče aplicirati tudi na izračun upada prihodkov. https://www.fu.gov.si/drugo/novice_ter_pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_ukrepi_pkp7_na_davcnem_podrocju/#newsList
  11. UL RS 96/12 … 189/20.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS