Državna pomoč

Organizacija lahko iz proračuna kot državno pomoč posredno ali neposredno prejme zneske, ki sicer niso posledica izvedbe običajnih komercialnih poslov. To niso plačila, organizacija pa jih ne prejme v zameno za opravljeno storitev ali dobavo blaga. Tako prejeto pomoč oziroma prihodke iz tega naslova pripozna, ko ima sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje za prejem takšne pomoči. Pri tem se mora tudi prepričati, da ji prejete pomoči ne bo treba vrniti.

Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu

Ukrepi po interventnem megazakonu so državna pomoč. Za prejeta sredstva bodo upravičene organizacije pripoznale poslovne prihodke. Posamezni ukrepi so vezani na pogoje, ki jih morajo organizacije izpolniti, da jim prejete državne pomoči ne bo treba vrniti. Če jo bodo morale vrniti, bodo zmanjševale prihodke v dobro obveznosti do države. To bodo knjižile že v leto 2020, in ne v leto 2021, ko bodo morale denarna sredstva kot posledico neupravičeno prejete državne pomoči dejansko vrniti.

Stroški dela in obravnava povračil

Med stroški dela organizacija pripozna vse oblike zaslužkov zaposlenih. Ti vključujejo plačo in nadomestila, ki jih zaposleni prejme, ker ni delal, ter dajatve, ki so povezane s temi dohodki. V nekaterih primerih dobi organizacija (delodajalec) stroške dela delno ali v celoti povrnjene od tretjih oseb, denimo zaradi boleznin ali drugih zakonodajnih ukrepov. Povračilo takšnih stroškov pripozna kot samostojen poslovni dogodek. Navadno ga knjiži kot prihodek, in ne kot zmanjšanje stroškov.

Plače in druga področja v javnem sektorju, na katera vplivajo interventni ukrepi za zajezitev epidemije

Tudi delodajalci v javnem sektorju, torej drugi in določeni uporabniki, so zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa postavljeni v različne položaje. Pri enih gre za dodatne obremenitve zaposlenih, ki morajo opravljati delo kljub nevarnosti za zdravje, drugi so morali poslati delavce na čakanje na delo doma ali na delo od doma ali pa na odsotnost z dela zaradi višje sile.

Odkup lastnega poslovnega deleža od leta 2020

Družbeniki so se v preteklih letih zaradi ugodnejše obdavčitve v primerjavi z udeležbo pri dobičku pogosteje odločali za pridobitev lastnih poslovnih deležev. A je ob drugačni ekonomski vsebini takega posla lahko tudi takrat privedla do drugačne obdavčitve. Zakonodajalec je zaradi množice tovrstnih transakcij spremenil oziroma zaostril določbo o obdavčitvi odkupa lastnega poslovnega deleža in lastnih delnic. Izjema je nakup delnic na organiziranem trgu.

Olajšava za vzdrževane družinske člane od leta 2020 pri zaposlenih

Zaposleni lahko že pri mesečnih obračunih plač uveljavljajo davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane, če jim te plače izplačuje glavni delodajalec. Uveljavijo jo s posebnim obvestilom delodajalcu. Vzdrževani družinski člani so otroci in drugi družinski člani, med katere spadajo tudi starši in posvojitelji. Novosti zlasti zadevajo tiste vzdrževane člane, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Trajnostno poročanje svetovnih bank

Zveza RFR vsako leto razglasi štiri najboljše magistrske naloge s področij računovodstva, financ in revizije. Med letošnjimi nagrajenimi deli je tudi magistrska naloga Trajnostno poročanje v letnih poročilih bank avtorice Sandre Škafar. V njej je raziskovala, o čem in na kakšen način izbrane banke iz Evrope, Azije, Afrike, Avstralije in Amerike trajnostno poročajo v svojih letnih poročilih ali ločenih trajnostnih poročilih.

Pogovor z avtorico nagrajenega magisterija Sandro Škafar

Leta 2012 se je vpisala na Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, kjer je v rednem delu štiriletnega obdobja opravila vse obveznosti in leta 2016 tudi diplomirala. Nato je nadaljevala magistrski študij, smer računovodstvo, davščine in revizija, in ga septembra 2019 zaključila. Zaposlena je v podjetju Sgerm, kjer opravlja delo svetovalke pravnim in fizičnim osebam glede telekomunikacijskih storitev.

Leto v znamenju kriznega računovodstva

Nekatera opravila rutinsko ponavljamo iz dneva v dan vsako leto. Druga se pojavljajo redkeje, zato smo pri njih manj samozavestni. Preden se jih lotimo, jih moramo spoznati ali pa vsaj osvežiti znanje o njihovih zakonitostih in nato izbrati pravi pristop za njihovo izvedbo.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS