Stroški dela in obravnava povračil

Med stroški dela organizacija pripozna vse oblike zaslužkov zaposlenih. Ti vključujejo plačo in nadomestila, ki jih zaposleni prejme, ker ni delal, ter dajatve, ki so povezane s temi dohodki. V nekaterih primerih dobi organizacija (delodajalec) stroške dela delno ali v celoti povrnjene od tretjih oseb, denimo zaradi boleznin ali drugih zakonodajnih ukrepov. Povračilo takšnih stroškov pripozna kot samostojen poslovni dogodek. Navadno ga knjiži kot prihodek, in ne kot zmanjšanje stroškov.

mag. Andreja Bajuk Mušič
Datum objave: 14. 04. 2020
Datum posodobitve: 22. 05. 2020

Zaslužke zaposlenih, kot so plačila za redno delo, nadomestila, ki delavcu pripadajo za čas, ko ne dela, poslovna uspešnost, povračila stroškov na službeni poti in podobno, organizacija razvrsti med stroške dela. Običajno bodo zaposleni delali na podlagi pogodbe o zaposlitvi, lahko pa tudi na drugi pogodbeni podlagi. Delavcu za delo v organizaciji pripada plača. Delodajalec jo obračuna v skladu s pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa upošteva še določila kolektivne pogodbe in Zakona o delovnih razmerjih1 (ZDR-1).

Med stroške dela organizacija vključi

  • plače, ki pripadajo zaposlenim, v bruto znesku,
  • nadomestila plač, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlenim za obdobje, ko ne delajo, v bruto znesku, ki bremeni organizacijo,
  • dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim,
  • odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko nehajo delati, in
  • dajatve, ki v zvezi z zgoraj navedenimi dohodki bremenijo izplačevalca, to je delodajalca.

Organizacija stroške dela knjiži na kontih skupine 47 – Stroški dela. Te vključi v izkaz poslovnega izida. Stroškov dela organizacija ne sme zmanjševati. Lahko jih le, skladno z izbrano računovodsko usmeritvijo, vključi v vrednost nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov. V teh primerih se stroški dela zadržujejo v zalogah, poslovni izid organizacije pa bodo bremenili šele v obdobju, ko bodo te zaloge porabljene ali bo na drug način odpravljeno njihovo pripoznanje. Če jih organizacija ne vključi v vrednost zalog, bremenijo poslovni izid v obračunanih zneskih.

Hkrati s pripoznanim stroškom dela organizacija pripozna dolg (obveznost), ki je z njim povezan. Velja pa, da obveznosti za plače obračuna do posameznih zaposlenih v znesku bruto plač in v znesku obveznosti za dajatve, ki v tej zvezi bremenijo organizacijo.

Posamezni področni zakoni omogočajo organizaciji – delodajalcu, da dobi delno ali v celoti povrnjene obračunane stroške dela. V teh primerih govorimo o spodbudah, če jih daje država ali vlada ali drug organ v njeni sestavi, pa o državni pomoči. Te poslovne dogodke mora organizacija obravnavati ločeno, in sicer kot prejeto državno pomoč. Tako spodbude kot prejeto državno pomoč organizacija pripozna kot prihodke in ne sme zmanjševati stroškov dela.

Več o obračunavanju državnih pomoči lahko preberete v sestavku Državna pomoč.

Zahteva, da organizacija prihodkov iz spodbud in iz prejete državne pomoči ne sme pobotati z nastalimi stroški, izhaja iz temeljne kakovostne značilnosti razumljivosti računovodskih izkazov. Če bi pri različnih poslovnih dogodkih pobotala zneske (bodisi sredstev in obveznosti bodisi prihodkov in stroškov) med seboj, s tem zmanjšuje sposobnost uporabnika/bralca računovodskih izkazov, da razume transakcijo, poslovni dogodek ali/in nastala stanja. Posledično ni v celoti sposoben oceniti prihodnjih denarnih tokov organizacije, razen če pobotanje odseva vsebino transakcije.

Računovodski standardi posebej določajo, da organizacija ne sme pobotati postavk sredstev in obveznosti v bilanci stanja. Prav tako ne sme pobotati postavk prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida, razen če računovodski standard to pobotanje zahteva ali dovoljuje2. Takšen pogoj je denimo izpolnjen pri pripoznavanju dobička ali izgube pri prodaji opredmetenega osnovnega sredstva. A ta pri prejetih državnih podporah, s katerimi se organizaciji - delodajalcu vrne del obračunanih stroškov plač (ali pa jo oprosti plačila obveznosti, ki iz tega izhajajo), ni izpolnjen.

PLAČE ZAPOSLENCEV

Plača je bruto zaslužek zaposlenega za opravljeno delo. Njena velikost je določena v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na vrsto zaposlitve. Računovodska obravnava je enaka ne glede na to, ali gre za pogodbo, ki se sklepa za določen ali nedoločen čas, polni ali skrajšani delovni čas, delo na domu ali drugo.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov (na primer za delovno dobo, za delo v času, ki je za zaposlenega manj ugoden, zaradi vplivov okolja in podobno). S kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi se določijo dodatki v nominalnih zneskih ali odstotkih od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Sestavni del plače so tudi naslednja plačila delodajalca delavcu:

  • poslovna uspešnost, ne glede na to ali se določa posamično na uspešnost delavca ali kot uspešnost organizacije ali kombinacija obeh;
  • udeležba pri dobičku zaposlenih; zaposleni, ki ni lastnik, ne more biti udeleženec pri dobičku; do njega so udeleženi lastniki, zato organizacija znesek, do katerega je upravičen zaposleni iz naslova morebitne delitve dobička, obravnava kot strošek dela;
  • nadurno delo, torej za delo v delovnem času, ki presega polni delovni čas;
  • druge ugodnosti, ki jih v zvezi z delom prejme delavec (bonitete, regres in drugo).

Delavci ne smejo prejeti manjše plače od minimalne plače, kot jo določa Zakon o minimalni plači3. To je najmanjši znesek bruto plače za polni delovni čas. V ta znesek se ne vštevajo dodatki za nočno delo, za delo ob nedeljah in praznikih ter dela proste dneve po zakonu. Če delavci delajo manj kot polni delovni čas, se minimalna plača preračuna na sorazmerni del polnega delovnega časa. Znesek minimalne plače za določeno obdobje (navadno eno leto) se objavi v Uradnem listu RS.

Plača za opravljeno delo

Za čas, ko delavec dela, mu delodajalec obračuna plačo. Ta strošek pripozna na kontih podskupine 470 – Plače zaposlencev. Delavcu pripada plača tudi za čas, ko ne dela, torej ko koristi letni dopust ali je praznik.

ZGLED 1: Obračun plače

Delavcu pripada plača v velikosti 1.166 EUR za 176 ur, kolikor znaša polna delovna obveznost v mesecu.

Kako organizacija knjiži?

Obračun prispevkov in davkov iz plače

Vrsta prispevka

Stopnja (v %)

Znesek (v EUR)

Zdravstveno zavarovanje

6,36

74

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,50

181

Zaposlovanje

0,14

2

Starševsko varstvo

0,10

1

Skupaj prispevki

22,10

258

Dohodnina iz delovnega razmerja

16,00

98

 

Obračun prispevkov na plačo

Vrsta prispevka

Stopnja (v %)

Znesek (v EUR)

Zdravstveno zavarovanje

6,56

77

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

8,85

103

Zaposlovanje

0,06

1

Starševsko varstvo

0,10

1

Poškodbe pri delu

0,53

6

Skupaj

16,10

188

Davek na izplačane plače

0,00

0

 

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. Obračun plač      
  –  plače zaposlencev 470 1.166  
  –  kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 250   1.166
  –  kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 250 1.166  
  –  kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač 251   810
  –  kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač 253   258
  –  kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač 254   98
2. Obračun prispevkov      
  –  delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlenih 474 188  
  –  obveznosti za prispevke 258   188
3. Nakazilo      
  –  kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač 251 810  
  –  kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač 253 258  
  –  kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač 254 98  
  –  obveznosti za prispevke 258 188  
  –  denarna sredstva na računih 110   1.354

Nadomestilo plače

Delavec je do nadomestila plače upravičen tudi, kadar ga delodajalec napoti na čakanje po ZDR-1 zaradi nezmožnosti delodajalca, kot posledica poslovnega razloga, da mu zagotovi delo.

Nadomestilo plače zaposlenemu za čas odsotnosti delavca z dela je vedno strošek dela organizacije. V nekaterih primerih te stroške delno ali v celoti organizaciji povrnejo drugi. A takšen poslovni dogodek mora organizacija obravnavati ločeno od obračuna stroška nadomestila. Povračilo dela ali celotnega obračunanega nadomestila organizacija pripozna med prihodki iz poslovanja, in sicer takrat, ko izpolni pogoje za njihovo pripoznanje po SRS 15 – Prihodki (2019). Če pogojev za pripoznanje prihodkov ne izpolnjuje, pripoznanje prihodkov odloži.

Delavec je do nadomestila plače upravičen tudi, kadar ga delodajalec napoti na čakanje po ZDR-1 zaradi nezmožnosti delodajalca, da mu zagotovi delo, ta nezmožnost pa je posledica poslovnega razloga.

Nadomestilo plače zaposlenemu za čas odsotnosti delavca z dela je vedno strošek dela organizacije. V določenih primerih te stroške delno ali v celoti organizaciji povrnejo drugi. A takšen poslovni dogodek mora organizacija obravnavati ločeno od obračuna stroška nadomestila. Povračilo dela ali celotnega obračunanega nadomestila organizacija pripozna med prihodki iz poslovanja, in sicer takrat, ko izpolni pogoje za njihovo pripoznanje po SRS 15 – Prihodki (2019). Če pogojev za pripoznanje prihodkov ne izpolnjuje, pripoznanje prihodkov odloži.

ZGLED 2: Obračun bolniške odsotnosti v breme ZZZS

Delavcu pripada plača v velikosti 1.937 EUR za 160 ur, kolikor znaša polna delovna obveznost v mesecu. 24 ur je bil delavec odsoten z dela zaradi nege družinskega člana. Za ta čas delavcu pripada bruto nadomestilo v velikosti 238 EUR. Delavcu pripada še 135 EUR plače za minulo delo.

Kako organizacija knjiži?

Obračun prispevkov in davkov iz plače

Vrsta prispevka

Stopnja (v %)

Znesek (v EUR)

Zdravstveno zavarovanje

6,36

123

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,50

300

Zaposlovanje

0,14

3

Starševsko varstvo

0,10

2

Skupaj prispevki

22,10

428

Dohodnina iz delovnega razmerja

20

246

 

 

Obračun prispevkov na plačo

Vrsta prispevka

Stopnja (v %)

Znesek (v EUR)

Zdravstveno zavarovanje

6,56

127

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

8,85

171

Zaposlovanje

0,06

1

Starševsko varstvo

0,10

2

Poškodbe pri delu

0,53

10

Skupaj

16,10

312

Davek na izplačane plače

0,00

0

 

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. Obračun plač      
  –  plače zaposlencev 470 1.937  
  –  kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 250   1.937
  –  kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 250 1.937  
  –  kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač 251   1.263
  –  kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač 253   428
  –  kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač 254   246
2. Obračun prispevkov      
  –  delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlenih 474 311  
  –  obveznosti za prispevke 258   311
3. Nakazilo obveznosti      
  –  kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač 251 1.263  
  –  kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač 253 428  
  –  kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač 254 246  
  –  obveznosti za prispevke 258 311  
  –  denarna sredstva na računih 110   2.248
4. Vračilo ZZZS      
  –  ostale kratkoročne terjatve 165 238  
  –  drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki 768   238

 

Prispevki in druge dajatve

Plača je osnova za obračun prispevkov in dajatev. Ti so dveh vrst: prve organizacija obračuna od delavčeve bruto plače. Ti zmanjšujejo njegovo bruto plačo. Drugi pa bremenijo organizacijo in so njen strošek.

Delavčevi prispevki

Plača je osnova za obračun dajatev, ki jih mora plačati zaposleni iz bruto plače. V breme zaposlenega organizacija obračuna davek od dohodkov fizičnih oseb (dohodnino) in prispevke za socialno varnost (za zdravstveno varstvo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje in za starševsko varstvo). Do obračuna teh dajatev lahko pride tudi pri drugih vrstah prejemkov iz delovnega razmerja (povračilih stroškov in drugih prejemkih), če se vštevajo v davčno osnovo ali osnovo za prispevke in/ali če presegajo znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo in/ali v osnovo za socialne prispevke. Te zneske organizacija – delodajalec odtegne od bruto plače in jih v imenu in za račun delavca nakaže. Zato ti zneski niso strošek organizacije. Prispevne stopnje delavcev so določene v Zakonu o prispevkih za socialno varnost4 (ZPSV). Delavci plačujejo prispevke v skupni velikosti 22,1 % od bruto dohodkov.

Delodajalčevi prispevki

Obvezni prispevki za socialno varnost, ki vključujejo prispevke za zdravstveno varstvo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje ter jih organizacija obračuna na bruto plačo delavca, pa so strošek organizacije. Organizacija jih obračuna v svoje breme od zneska bruto plače, nadomestil in drugih dohodkov, ki se vštevajo v osnovo. Najmanjša osnova za obračun prispevkov znaša v letu 2020 58 % povprečne plače, od leta 2021 pa bo znašala 60 % povprečne plače (410. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5 –ZPIZ-2).

Prispevne stopnje delodajalcev so določene v ZPSV. Delodajalci prispevke plačujejo v skupni velikosti 16,1 % od zneska bruto dohodkov.

Prispevki se plačujejo tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov med delom in na službeni poti ter bonitet. Nadalje se plačujejo še od odpravnin zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi in premij dodatnega pokojninskega zavarovanja, od katerih se v skladu z Zakonom o dohodnini6 (ZDoh-2) plačuje akontacija dohodnine. V osnovo za prispevke se všteva tudi znesek regresa za letni dopust, ki presega zakonsko določeni znesek. Za vsa izplačila od 1. januarja do vključno 28. februarja se za izračun minimalne osnove delavcev v delovnem razmerju uporablja znesek povprečne plače v Sloveniji predpreteklega leta, za izplačila od 1. marca pa znesek povprečne plače v Sloveniji preteklega leta.

Prav tako se v osnovo za prispevke vštevajo tudi nadomestila za uporabo lastnih sredstev delavcev, čeprav se do določene velikosti ne vštevajo v davčno osnovo. Pokojninska osnova namreč vključuje vse dohodke zaposlenih, od katerih so plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

DRUGA POVRAČILA

Organizacija povračila zaposlenim, ki so v neposredni povezavi z opravljanjem dela, kot so zneski prevoza na delo in znesek za topli obrok med delom, pripozna kot stroške dela. Druge stroške, do katerih je delavec upravičen, ki niso v neposredni povezavi z opravljanjem dela, pa pripozna med ustreznimi vrstami stroškov storitev. Takšni primeri so potni stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški terenskega dela, nadomestilo za ločeno življenje in podobno.

Med druga povračila zaposlenim v okviru stroškov dela bo organizacija pripoznala nadomestila, dana zaposlenim za uporabo lastnih sredstev (orodja in naprav) na domu, druge prejemke zaposlenih, kot so jubilejne nagrade (vezane na izpolnitev delovne dobe), solidarnostna pomoč (vezana na nesrečne dogodke) in regres za letni dopust (vezan na pravico do letnega dopusta). Drugi prejemki iz delovnega razmerja, ki niso opredeljeni v ZDR-1, so urejeni v kolektivnih pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi.

ZGLED 3: Povračilo stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z njega

Organizacija izplačuje zaposlenemu povračilo stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z njega v skladu s kolektivno pogodbo in v velikosti, ki ni obdavčena niti z dohodnino niti s prispevki za socialno varnost. Skupni znesek izplačila v mesecu je bil 150 EUR.

Kako organizacija knjiži?

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. Obračun povračil stroškov zaposlenega      
  –  regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki zaposlenih 473 150  
  –  kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 255   150
2. Izplačilo zaposlenemu      
  –  kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 255 150  
  –  denarna sredstva na računu 110   150

Stroške povračila zaposlenemu za prevoz in prehrano organizacija razvrsti med stroške dela. Pri izplačilu organizacija, če povračila niso izplačana skupaj s plačami, predloži Fursu posebej obrazec iREK. Na njem o povračilih poroča v sklopu dodatnih podatkov v vrsticah, ki so označene s črko B.

ZGLED 4: Službeno potovanje v državi

Zaposleni gre na službeno pot na podlagi potnega naloga, ki ga je izdala organizacija. Po končani poti odda potni nalog, na katerem je obračunan strošek prevoza (kilometrina) v velikosti 112 EUR, hotelski račun v znesku 270 EUR, obračunane dnevnice v velikosti 140 EUR in račun za stroške telefona v znesku 20 EUR.

Kako organizacija knjiži?

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. Predložitev obračuna      
    povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 414 542  
    ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   542
2. Plačilo delavcu      
    ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285 542  
    denarna sredstva na računu 110   542

 

Organizacija stroške povračil delavcu za službeno pot razvrsti med stroške storitev, ne med stroške dela.

Pri izplačilu, če ni skupaj s plačami, organizacija predloži Fursu posebej obrazec iREK, na katerem o povračilih poroča v sklopu dodatnih podatkov v vrsticah, ki so označene s črko B.

Udeležba delavcev pri dobičku

Organizacija kot stroške plač obravnava tudi zneske, ki jih razdeli zaposlenim glede na doseženi dobiček v posameznem poslovnem letu. Del dobička, ki pripada zaposlenim,  ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, ampak kot strošek plač. Enako organizacija obravnava nagrade članom poslovodstva7.

Organizacijo lahko denimo tudi zavezuje, da udeležbo pri dobičku izplača zaposlenim, poslovodstvo ali drug organ, ki je za takšno odločitev pristojen, pa je takšno obvezo nedvoumno sprejel. V tem primeru mora stroške dela iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku pripoznati v letu, v katerem so delavci opravili delo, za katero jim pripada nagrada. Takšna zahteva izhaja iz SRS 13.12, saj poslovodstvo svojo nedvoumno obvezo, da bo zaposlenim znesek izplačal, dokazuje s tem, da je to odločitev sprejel, preden so računovodski izkazi odobreni za objavo.

Datum odobritve računovodskih izkazov je tisti, na katerega ustrezni organ potrdi, da so računovodski izkazi pripravljeni za objavo. Ta pa je odvisen od posamezne organizacije in od njenega načina poslovodenja, zakonskih zahtev ter postopkov za pripravljanje in zaključevanje računovodskih izkazov. V pojasnilih k računovodskim izkazom mora organizacija razkriti datum odobritve (sprejetja) računovodskih izkazov. Popravljalni dogodki po datumu bilance stanja so tisti, ki dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na dan bilance stanja. Takšne mora organizacija vključiti že v poslovno leto, za katero poroča.

Organizacija mora namreč sredstva in obveznosti (dolgove) v bilanci stanja preračunati v skladu z dogodki, ki so nastali po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, in vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) na bilančni presečni dan. Odločitev poslovodstva, da bo izplačalo zaposlenim nagrado, ki vsebinsko pomeni strošek dela, je popravljalni dogodek po datumu bilance stanja.

VRAČILA DELA PLAČE DELODAJALCU OD TRETJIH OSEB

Področni zakoni delodajalcu omogočajo, da del obračunanih stroškov dela povrne od tretjih oseb. Pogoje, pod katerimi je organizacija – delodajalec upravičena zahtevati vračilo dela stroška plače, določa vsakokratna veljavna zakonodaja.

Za računovodske namene je treba razumeti, da mora organizacija poslovne dogodke, ki imajo enako vsebino, tudi enako obravnavati v računovodskih izkazih, in to ne glede na to, da vračila teh sredstev lahko dobi na različne načine. Organizacije bodo v glavnem obravnavale dve vrsti, in sicer

  • oprostitev plačila določenih zneskov in
  • državno pomoč.

Oprostitev plačila prispevkov pomeni odpust obveznosti, ki pri organizaciji povzroči prihodke. Tehnično to pomeni, da organizacija knjiži obveznost v breme in postavko prihodkov v dobro. Organizacija prihodke pripozna takoj, saj če ji obveznosti ni treba poravnati, so izpolnjeni vsi pogoji za pripoznanje prihodkov. Takšen primer je refundacija boleznine zaposlenega v breme ZZZS.

Oprostitev plačila prispevkov pa se razlikuje od državne pomoči. Pri državni pomoči se lahko plačila obveznosti tudi oprostijo, ni pa nujno, da takšna oprostitev plačila vodi do takojšnega pripoznavanja prihodkov. Organizacija bo morala presojati, tudi če bo denimo denarna sredstva prejela (ali jih ji ne bo treba poravnati), morebitno obvezo vračila takšnih sredstev, če je denimo zavezana izpolnjevati določene pogoje, pod katerimi je pomoč prejela in jo lahko samo ob izpolnjevanju teh tudi obdrži. To pomeni, da ji podpore ne bo treba vračati.

Več o računovodski obravnavi državnih podpor lahko preberete v sestavku Državna pomoč.

Zakonodaja s področja zaposlovanja z različnimi oblikami spodbud (državnih pomoči), do katerih so upravičeni delodajalci, spodbuja zaposlovanje določenih skupin delavcev. Tako so denimo organizacijam (delodajalcem) na voljo različne spodbude, in sicer od oprostitev plačila prispevkov in povračil že plačanih prispevkov do drugih oblik spodbud, ki s plačilom različnih oblik obveznih dajatev nimajo nobene skupne točke.

Te spodbude običajno daje država ali organ v njeni funkciji. Njihov namen je spodbuditi delodajalce k zaposlovanju oseb, ki so sicer težje zaposljive zaradi starosti, kraja prebivanja ali katerega drugega razloga.

Organizacija prejema spodbude običajno v dveh oblikah: kot odstopljene prispevke ali kot vračilo že plačanih prispevkov. V prvem primeru prispevke obračuna, a ji teh ni treba plačati. V drugem primeru pa prispevke obračuna in tudi plača, a potem dobi povrnjene. Ker takšne prispevke oprosti ali vrne običajno država, vlada ali organ v njeni sestavi, ustrezajo opredelitvi državne pomoči. Organizacija jih pripozna med prihodki, in sicer jih knjiži na kontu 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

Prejeta spodbuda za zaposlovanje starejših

Ena izmed takšnih oblik državne pomoči je denimo oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše osebe. Če organizacija (delodajalec) zaposli osebo, starejšo od 60 let, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu v Republiki Sloveniji, je na podlagi ZPIZ-2 oproščena plačila prispevkov delodajalca v velikosti 30 %. Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše organizacija v skladu z računovodskimi standardi obravnava kot prejeto državno podporo. Prispevke za starejše namreč obračuna in jih knjiži kot strošek in obveznost za plačilo prispevkov. Oproščeni del prispevkov delodajalca za starejše zaposlene za delodajalca plača državni proračun (161. člen Zakona o urejanju trga dela8).

V povezavi s tem organizacija pripozna prihodke, a takrat, ko nastanejo stroški. Ker so stroški, v povezavi s katerimi je podpora pridobljena, že nastali, jih organizacija pripozna v letu nastanka, če ni tveganja, da prispevki ne bi bili povrnjeni.

Odstopljeni prispevki zaposlenih invalidov nad kvoto

Drugače pa bo organizacija obravnavala odstopljene prispevke invalidov nad kvoto. Oprostitev plačila prispevkov za zaposlene invalide nad kvoto organizacija v skladu z računovodskimi standardi obravnava kot prejeto državno podporo. Prispevke za te zaposlene namreč obračuna in jih knjiži kot strošek in obveznost za plačilo prispevkov. Ker pa mora prispevke, ki ji jih ni treba plačati, porabiti skladno z 61. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov9 (ZZRZI), upoštevaje določbe 33. in 34. člena Uredbe 651/201410, organizacija pripoznanje prihodkov, ki nastanejo zaradi odpusta obveznosti, odloži do izpolnitve pogojev po zakonu.

Organizacija, ki zaposluje invalide nad določeno kvoto, je iz naslova zaposlenih presežnih invalidov oproščena plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako delodajalca kot delojemalca po 74. členu ZZRZI. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov11 določa delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri posamezni organizaciji (delodajalcu). Kvota je določena glede na dejavnost. Predpisana je za vsakega delodajalca, ki zaposluje najmanj 20 oseb, in se ugotavlja za posamezen mesec. Vanjo se štejejo (le) invalidi, ki so na zadnji dan v mesecu zaposleni in prijavljeni v zavarovanje kot zavarovanci invalidi za najmanj 20 ur na teden. Delodajalec lahko izpolni kvoto z zaposlenimi invalidi ali z nadomestno izpolnitvijo v obliki sklenitve pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem. Upravičenci do oprostitve pa so tudi tiste organizacije (delodajalci), ki imajo manj kot 20 zaposlenih in zaposlujejo invalide, ter samozaposleni invalidi.

Delodajalci, ki zaposlujejo več invalidov, kot je predpisano, so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunanih od plač in drugih dohodkov invalidov, ki presegajo predpisano število (74. člen ZZRZI). Ob tem mora biti izpolnjen pogoj, da njihova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu. O tem, ali organizaciji ta pravica pripada, odloča Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije in glede svoje odločitve izda odločbo.

Organizacija prispevke, ki jih obračuna, a ji jih ni treba plačati, prikazuje na ločenem kontu. Vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov mora oddati do 20. v mesecu za pretekli mesec. Invalidski sklad pa o oprostitvi plačila prispevkov izda odločbo.

Poraba teh sredstev je namenska, in sicer jih organizacija lahko uporabi za

  • plačilo za invalide (do 75 % invalidove plače) ali
  • za prilagoditev delovnega mesta za invalida, pri čemer se za prilagoditev štejejo stroški, ki nastanejo kot razlika v ceni ureditve in prilagoditve delovnega mesta, ali
  • plačilo podpornih storitev, ki jih invalidu zagotavljajo drugi delavci, sodelavci ali osebe, usposobljene za zagotavljanje pomoči invalidu zaradi njegove invalidnosti.

Vsebinsko gre za stroške, ki se nanašajo na zaposlitev osebja za čas, ki ga porabi samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidom. Sem spadajo še stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma prilagoditve in preizkušanja programske opreme, da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci. Vanje je treba vključiti tudi stroške s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi nastali, če bi organizacija zaposlovala delavce, ki niso invalidi. Poleg tega pa gre tudi za stroške, ki so neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom; stroške plač za ure, ki jih invalidni delavci porabijo za rehabilitacijo, in podobno.

Če gre za delodajalca, ki zaposluje več invalidov, kot jih je zanj predpisanih s kvoto, lahko prejete in obračunane spodbude porabi za pokrivanje stroškov plač vseh zaposlenih invalidov, prav tako pa za pokrivanje dodatnih stroškov, ki nastanejo v organizaciji zaradi zaposlovanja katerihkoli invalidov.

Organizacije morajo o porabi sredstev mesečno poročati Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poročajo o porabljenih sredstvih po načelu denarnega toka, torej ko so plačana, in po načelu nastanka poslovnega dogodka, torej po nastanku stroška. Posebno pozornost je treba torej posvetiti tisti porabi, ki pomeni denarni odtok, ne pa tudi stroška ali odhodka. Do razkoraka lahko prihaja pri prilagoditvi delovnega mesta, če se stroški take prilagoditve usredstvijo, ker izpolnjujejo pogoje za pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva.

Organizacija, ki uveljavlja oprostitev plačila omenjenih prispevkov, mora v skladu z 59. členom ZZRZI vsaka tri leta revidirati računovodske izkaze. V vmesnem nerevidiranem obdobju pa mora revizor vsako leto preveriti ustreznost namenske porabe odstopljenih prispevkov. Preveri torej, ali so javna sredstva, prejeta zaradi zaposlovanja invalidov, porabljena v skladu z namenom, kot ga je opredelil zakonodajalec. O opravljenem pregledu izda poročilo o dogovorjenih postopkih.

Zakon tudi določa, da če organizacija odstopljenih prispevkov ne porabi v treh letih od prejema v skladu z namenom, za katerega je dana oprostitev, jih mora obrestovane vrniti Republiki Sloveniji oziroma invalidskemu skladu.

Oprostitev plačila prispevkov za zaposlene invalide nad kvoto organizacija v skladu z računovodskimi standardi obravnava kot prejeto državno podporo. Prispevke za te zaposlene namreč obračuna in jih knjiži kot strošek in obveznost za plačilo prispevkov. Ker pa ji prispevkov ni treba plačati, gre za odpust dolga. V zvezi s tem sicer pripozna prihodke, a takrat, ko nastanejo stroški. Zakonodajalec je določil, za katere namene mora biti ta podpora porabljena. Ker stroški, za katere je bila pridobljena, še niso nastali, organizacija njihovo pripoznanje odloži, zato pripozna pasivne časovne razmejitve. Ko nastanejo stroški, za katere lahko podporo uporabi, odpravi pasivne časovne razmejitve in pripozna prihodke.

Pri pripoznavanju prihodkov pa mora biti pazljiva. Zakon namreč še določa, da mora organizacija dobljeno državno podporo vrniti, če je ne porabi v treh letih. Če torej zneskov ne porabi, odložene prihodke preknjiži na obveznosti, te pa zmanjša ob vračilu podpore z denarnimi sredstvi.

ZGLED 5: Knjiženje odstopljenih prispevkov zaposlenih invalidov nad kvoto

Organizacija zaposluje invalide nad kvoto. Prispevki za te invalidne osebe nad kvoto znašajo 4.508 EUR. Organizacija je prejela odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za oprostitev plačila prispevkov. S temi prispevki v velikosti 2.580 EUR pokriva plače invalidnih oseb.

Kako organizacija knjiži?

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
S Stanje obveznosti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (delna knjižba ob obračunu plač)      
  – obveznost za prispevke za socialno varnost (za invalidsko in pokojninsko zavarovanje) 252   4.508
1. Prejeta odločba za odstopljene prispevke za invalide nad kvoto      
  – obveznost za prispevke za socialno varnost (za invalidsko in pokojninsko zavarovanje) 252 4.508  
  – drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki 768   2.580
  – kratkoročno odloženi prihodki 291   1.928

Organizacija konto 291 ustrezno razporedi na dolgoročni in kratkoročni del glede na predvideno ročnost porabe na dan bilanciranja.

OPOMBE

  1. UL RS 21/1381/19.
  2. SRS sicer te konkretne določbe ne vsebujejo, jo pa vsebuje MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov od 32. do 35. točke pod naslovom Pobotanje.
  3. UL RS 13/10 in 92/15.
  4. UL RS 5/9626/14.
  5. UL RS 96/1275/19.
  6. UL RS 13/11-UPB7 … 66/19.
  7. Na enak način kot nagrade poslovodstvu organizacija obravnava nagrade članom nadzornega sveta.
  8. UL RS 80/10 ... 11/20.
  9. UL RS 16/07-UPB2 … 98/14.
  10. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL EU L 187 z dne 26. junija 2014).
  11. UL RS 21/14.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS