Poslovne obveznosti pri določenih in drugih uporabnikih

Poslovne obveznosti se pojavljajo pri nakupu blaga in storitev. Določeni in drugi uporabniki jih pripoznajo v poslovnih knjigah po datumu nastanka. Razlika pa nastane pri evidentiranju na konte stroškov, nabavne vrednosti osnovnega sredstva in zalog. Določeni uporabniki hkrati z obveznostjo priznajo tudi te konte, drugi uporabniki pa do plačila izkazujejo neplačane odhodke.

Odbitek DDV od stroškov nastanitve in prehrane

Zavezanci pri svojem poslovanju pogosto prejmejo tudi račune za nastanitev in prehrano. Postavlja se vprašanje, kdaj smejo odbiti DDV, ki je pri tem zaračunan, in kdaj ne, obenem pa še, kako naj obravnavajo tovrstne račune, ki jih izdajo tuji davčni zavezanci, in na njih zaračunani DDV. Kljub jasnim pojasnilom pristojnih organov še vedno nastajajo težave pri pravilni opredelitvi namena nastanitve in prehrane v konkretnih primerih.

Merjenje finančnih naložb

Organizacija meri finančne naložbe po modelu odplačne, poštene ali nabavne vrednosti. Razvrstitev v eno od štirih skupin, ki jih določa SRS 3 – Finančne naložbe, pa določa način njihovega merjenja in vrednotenja, vključno s slabitvijo, če se pojavijo dejavniki, ki nakazujejo, da je finančna naložba oslabljena.

Obdavčitev bonitet

Boniteta je ugodnost zaposlenega. Praviloma je obdavčena z dohodnino in prispevki za socialno varnost. Pogosta je tista za zasebno uporabo službenega vozila, obdavčene pa so tudi druge. Manjše ugodnosti niso obdavčene, treba pa je izpolniti določene pogoje. Stroški so davčno priznani, če so ugodnosti obdavčene z dohodnino. Če pa ugodnosti niso obdavčene, stroški zasebne narave niso davčno priznani.

Popravki in odpisi terjatev – računovodska in davčna obravnava

Kadar obstaja dvom ali spor o poplačilu terjatve, organizacija v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov oblikuje popravek vrednosti. Kupca še vedno terja za celoten zaračunani znesek, knjigovodska vrednost terjatve pa pomeni oceno njene poplačljivosti. Taki poslovni odhodki so v večini primerov davčno nepriznani. Na drugi strani pa organizacija terjatve, pri katerih nima več pravice do njihove izterjave, odpiše. Lahko pa takrat v nekaterih primerih uveljavi davčno nepriznane odhodke.

Kdaj obračunati prispevke od dohodkov tujcev podjemnikov iz EU

Tudi od dohodkov tujcev podjemnikov iz EU je v nekaterih primerih treba obračunati prispevke za socialno varnost. Izplačevalcu zdravstvenih prispevkov ni treba obračunati, če prejemnik ni vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa mora obračunati, če se po pravilih o koordinaciji sistema socialne varnosti v EU uporabi slovenska zakonodaja.

Sprememba osnove za DDV pri popustih, preklicih naročil in v drugih primerih

Davčna osnova pri DDV je vse, kar je plačilo za blago ali storitev. Dani popusti, reklamacije in preklici naročil pa povzročijo njeno zmanjšanje. Hkrati z davčno osnovo se tako zmanjšata obračunani DDV pri dobavitelju in odbiti DDV pri kupcu. Dobavitelj obračunani DDV pod določenimi pogoji lahko zmanjša, medtem ko je kupec za predhodno odbiti DDV to obvezan storiti. Davčna osnova se lahko naknadno tudi poveča, denimo pri podražitvi dobave ali spremembi dogovora.

Uporaba konvencije za nazaj

V preteklosti se je že dogajalo, da sta se državi pogodbenici dogovorili, da se posamezna konvencija uporablja za nazaj. Tudi obvestila o začetku veljavnosti in uporabe konvencije so včasih objavljena z veljavnostjo za nazaj. Kako zavezanci uveljavljajo ugodnosti iz konvencije, kadar je tako obvestilo objavljeno v Uradnem listu s skoraj dvomesečno zamudo, je sicer opisano na primeru konvencije s Kazahstanom, a je problematika širša.

Vnaprejšnji cenovni sporazumi na področju transfernih cen

Za gospodarsko rast in zaposlovanje v državi je nujna prisotnost mednarodnih podjetij in z njo tudi naložbe. Naloga države je tako zagotoviti stabilno poslovno okolje. Slovenija z letom 2017 kot ena zadnjih držav v Evropski uniji uvaja možnost sklenitve vnaprejšnjih cenovnih sporazumov ali tako imenovanih APA sporazumov. Njihov glavni cilj je zagotoviti upoštevanje neodvisnega tržnega načela v transakcijah med povezanimi podjetji in tudi pravno varnost davčnim zavezancem.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS