Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu

Ukrepi po interventnem megazakonu so državna pomoč. Za prejeta sredstva bodo upravičene organizacije pripoznale poslovne prihodke. Posamezni ukrepi so vezani na pogoje, ki jih morajo organizacije izpolniti, da jim prejete državne pomoči ne bo treba vrniti. Če jo bodo morale vrniti, bodo zmanjševale prihodke v dobro obveznosti do države. To bodo knjižile že v leto 2020, in ne v leto 2021, ko bodo morale denarna sredstva kot posledico neupravičeno prejete državne pomoči dejansko vrniti.

mag. Andreja Bajuk Mušič
Datum objave: 14. 04. 2020
Datum posodobitve: 29. 05. 2020

Z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo1 (ZIUZEOP) je zakonodajalec sprejel ukrepe, s katerimi želi omiliti posledice nastale epidemije. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada, za organizacije prejemnice pomenijo državno pomoč. Upravičenci do pomoči po ZIUZEOP niso le gospodarske družbe2 (v njihovem okviru pa tudi samostojni podjetniki posamezniki), pač pa v določenih primerih tudi neposredni ali posredni uporabniki proračuna države ali občine3.

Učinke ukrepov po ZIUZEOP organizacije za računovodske namene obravnavajo kot državno pomoč. SRS o njej govorijo kot o državni podpori v okviru SRS 11.35. Mednarodni standardi računovodskega poročanja, ki jih organizacije, ki sicer računovodijo po SRS, uporabljajo kot dobro prakso, za to uporabljajo povsem samostojen standard, in sicer MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči. Tisti neposredni in posredni proračunski uporabniki, ki bodo upravičeni do državne pomoči po ZIUZEOP in računovodijo po Zakonu o računovodstvu4 (ZR), uporabljajo določbe računovodskih standardov za pripoznavanje takih dogodkov. ZR ne določa posebne računovodske obravnave prejetih državnih pomoči. Zato določeni in drugi uporabniki vodijo poslovne knjige in sestavljajo letna poročila v skladu s SRS, če ZR posebej ne določa (2. člen ZR).

DRŽAVNA POMOČ

Državna pomoč se nanaša na delovanje vlade, vladnih agencij in podobnih organov. Gre za zneske, ki jih dobi organizacija od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene (SRS 11.35). Državne pomoči niso plačila, ki jih organizacija prejme od teh subjektov po pogodbah (poslih), kjer ti plačniki oziroma dajalci državne pomoči nastopajo kot kupci blaga ali storitev organizacije. Več o računovodski obravnavi državne pomoči lahko preberete v sestavku Državna pomoč v digitalni reviji IKS COVID-19.

Pogoji za pripoznanje prihodkov in trenutek njihovega pripoznanja

Z ukrepi, ki jih določa ZIUZEOP, bo Slovenija organizacijam posredno ali neposredno povrnila del stroškov, ki so jih in jih bodo utrpele zaradi epidemije. Zato ti ukrepi ustrezajo državni pomoči, kot jo določa SRS 11.35. Računovodski standardi vsebinsko ločijo dve vrsti državnih pomoči, in sicer tiste, ki so vezane na prejeto sredstvo, in tiste, ki so vezane na prihodke. Državna pomoč po ZIUZEOP spada med slednje, saj je namenjena pokrivanju stroškov, ki so pri organizacijah že nastali.

Za pripoznanje državnih pomoči, ki so namenjene pokritju stroškov, ki so že nastali, velja, da organizacija prejeta sredstva pripozna med prihodki. Razvrsti jih med poslovne prihodke, in sicer na konto 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

Tako meni tudi strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, ki je na seji 10. aprila 2020 sprejel Pojasnilo 1 k SRS 15 – Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-155. V njem je zapisal:

 

»Organizacije, ki bodo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali katerega drugega zakona ali predpisa pridobile kakršnokoli državno podporo od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, morajo tako prejeto državno podporo izkazovati med drugimi poslovnimi prihodki v okviru kontov skupine 76 – Poslovni prihodki. Po priporočenem enotnem kontnem načrtu za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije naj organizacije vso državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, izkazujejo na ločenem analitičnem kontu v okviru konta 768 z nazivom Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi COVID-19).«

Odlaganje prihodkov

Organizacije pa bodo morale biti pri pripoznavanju prihodkov iz prejetih državnih pomoči pazljive. Računovodski standardi res določajo, da so prejete državne pomoči prihodki (to posledično pomeni, da ne zmanjšujejo stroškov, za namen pokrivanja katerih so dane). A pogoj za pripoznanje prihodkov ni le, da je organizacija prejela državno pomoč, temveč tudi, da ji je ne bo treba vrniti. Le redko jo namreč prejme brez pogojev. Običajno mora izpolniti določene pogoje, da državno pomoč prejme in/ali jo obdrži in ji je ni treba vrniti. Če obstaja tveganje, da bo morala državno pomoč vrniti, mora pripoznanje prihodkov odložiti.

Organizacija mora za pripoznanje prihodkov iz prejetih državnih pomoči izpolniti oba pogoja skupaj in ni dovolj, da je izpolnjen le eden. V nekaterih primerih denimo prejme denarna sredstva že vnaprej, pogoje, pod katerimi jih je pridobila, pa mora izpolniti v prihodnjem letu, dveh ali še kasneje. V takih primerih mora pri pripoznavanju prihodkov iz prejetih državnih pomoči presoditi še (verjetno) izpolnjevanje drugega pogoja. Ta pa je, ali je zelo verjetno, da bo izpolnila tudi pogoje v zvezi s prejeto državno pomočjo in ji prejetih denarnih sredstev kasneje zaradi neizpolnjevanja pogojev ne bo treba vrniti.

ZIUZEOP za organizacije, ki bodo prejele državno pomoč, določa več pogojev, pod katerimi so do te pomoči upravičene. Gre za tiste določbe zakona, ki navajajo upravičence te pomoči. Organizacija pa mora paziti tudi na splošne, krovne določbe zakona. 99. člen namreč navaja pogoje, pod katerimi mora organizacija, sicer upravičenec do državne pomoči, to vrniti. Organizacija je denimo prejela državno pomoč kot povračilo nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo, povračilo plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. ali 38. členu ali izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Vendar jo mora v celoti vrniti, če bo v letu 2020 delila dobiček ali izplačala nagrade poslovodstvu. Državno pomoč bo morala vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če torej ve, da bo izplačala dobiček, ni med upravičenimi prejemniki. To pomeni, da bo morala državno pomoč, tudi če jo prejme, vrniti. Zato ne izpolnjuje drugega pogoja za pripoznanje prihodkov, to je, da bo prejeto državno pomoč tudi obdržala.

Organizacija mora razumeti tudi določbo ZIUZEOP o kazenski odgovornosti za predložene podatke, s katerimi uveljavlja pravico do prejema državne pomoči, in določbo, da mora dopustiti inšpekcijski nadzor nad pridobivanjem in koriščenjem sredstev državne pomoči. Če se bo namreč izkazalo, da je prejela državno pomoč, a je za njeno pridobitev predložila lažne podatke in posledično torej ni med upravičenci, ki jih navaja zakon, bo tako neupravičeno prejeto državno pomoč prav tako morala vrniti. Tudi v takih primerih organizacija sploh ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje prihodkov, ker je gotovo, da bo morala prejeto pomoč vrniti, saj do nje sploh ni upravičena.

V takih primerih organizacija za prejeta sredstva iz državne pomoči pripozna kar obveznost do države (prihodkov sploh ne odlaga, ker sploh ne izpolnjuje pogojev, da jih bo kdaj pripoznala). Ker bo morala neupravičeno prejeto državno pomoč vrniti, pa mora za čas od njenega prejema do trenutka, ko bo obveznost poravnana, še obračunati odhodke financiranja za zamudne obresti.

Obvezo do vračila državne pomoči zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev mora organizacija presojati že takoj ob njenem prejemu. Že ob prejemu denarnih sredstev za državno pomoč po ZIUZEOP bi morala presoditi, ali ni tveganja, da jih bo morala vrniti. Zakon vsebuje kar nekaj nejasnosti glede pogojev vračila. Ena od takih je denimo vprašanje, katere prihodke je imel zakonodajalec v mislih glede njihove velikosti v letih 2020 in 2019. Zveza RFR zato meni, da ni nič narobe, če organizacija, ki je upravičena do državne pomoči, prejeta denarna sredstva iz državne pomoči po ZIUZEOP v letu 2020 pripozna med prihodki in nato šele pri letnih računovodskih izkazih za poslovno leto 2020 ugotavlja, ali izpolnjuje pogoje za obdržanje te državne pomoči. To velja, če organizacija ne sestavlja medletnih računovodskih izkazov, kot to določajo SRS 20.18, SRS 21.1, SRS 21.11 in SRS 21.14 (oziroma ekvivalentni MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje6).

Organizacija mora namreč zagotoviti, da so računovodski izkazi za poslovno leto, za katero poroča, skladni z vsemi zahtevami računovodskih standardov. Za ta namen tudi podpiše izjavo o skladnosti, kot jo določa 10. točka okvira k SRS Opisovanje skladnosti s Slovenskimi računovodskimi standardi v računovodskih izkazih. Če sestavlja medletne računovodske izkaze, mora poslovne dogodke v njih prikazati skladno z zahtevami vseh računovodskih standardov, kar pomeni, da bo morala glede ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz prejetih državnih pomoči presojati za obdobje, za katero sestavlja medletne računovodske izkaze.

ZGLED 1: Organizacija je neupravičeno prejela državno pomoč po ZIUZEOP

Organizacija je za delavce dobila državno pomoč iz naslova napotitve čakanja na delo v velikosti 8.000 EUR. Denarna sredstva so bila nakazana na njen transakcijski račun. Delavci pa so v tem času dejansko delali, kar je bilo ugotovljeno v kasneje izvedenem nadzoru.

Kako organizacija knjiži?

Organizacija, čeprav je dobila denarna sredstva, ni upravičeni delodajalec po ZIUZEOP. Zato tako prejeta sredstva ne ustrezajo državni pomoči, saj jih bo morala organizacija vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi. Tako prejeta sredstva predstavljajo obveznost organizacije do izplačevalca.

Nadzor nad ustreznostjo porabljene državne pomoči je izveden februarja 2021. Ker je to pred zaključevanjem poslovnega leta, gre za popravljalni dogodek po datumu bilance stanja. Zato mora organizacija preračunati sredstva in obveznosti za leto, za katero poroča. To mora storiti, tudi če bi v letu 2020 iz tega naslova knjižila prihodke iz prejete državne pomoči ob predpostavki, da je inšpekcijski pregled ne odkrije kot neupravičenega prejemnika državne pomoči. Gre namreč za dogodke, ki dajejo dokazila o dejstvih in okoliščinah (o tem, da je organizacija neupravičena do državne pomoči) že na datum bilance stanja, za katerega organizacija poroča.

Predpostavljeno je, da je zamudnih obresti za leto 2020 700 EUR, v letu 2021 do plačila pa še 130 EUR.

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. (Neupravičen) prejem državne pomoči v letu 2020      
  –  ostale kratkoročne terjatve 165 8.000  
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   8.000
2. Prejem denarnih sredstev v letu 2020      
  –  denarna sredstva na računih 110 8.000  
  –  ostale kratkoročne terjatve 165   8.000
3. Zaključevanje poslovnega leta 2020 – obračun zamudnih obresti za neupravičeno prejeto državno pomoč      
  –  odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 746 700  
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   700
4. Nakazilo neupravičeno prejete državne pomoči v letu 2021 z zamudnimi obrestmi do datuma vračila za leto 2021      
  –  odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 746 150  
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   150
  –  denarna sredstva na računih 110 8.850  
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   8.850

 

RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA POSAMEZNIH UKREPOV

Organizacija, ki je upravičen prejemnik državne pomoči, bo znesek prejete državne pomoči po ZIUZEOP pripoznala med prihodki, če bo presodila, da ji pomoči ne bo treba vrniti.

Več o ukrepih, ki so na voljo organizacijam, lahko preberete v sestavkih Odsotnost z dela zaradi karantene, izolacije, poškodbe pri delu, bolniškega dopusta ali višje sile, Čakanje na delo po interventnem megazakonu in Interventni ukrepi na davčnem področju za samozaposlene in kmete, zbrani na enem mestu v digitalni reviji IKS COVID-19.

Povračilo nadomestila plače delavcem, ki so na čakanju na delo ali odsotni zaradi višje sile

Organizacija, ki je upravičeni delodajalec, lahko zahteva vračilo izplačanih nadomestil delavcem, ki so na čakanju na delo in ki so odsotni zaradi višje sile. Ker znesek povrne Republika Slovenija, gre za državno pomoč. V velikosti prejetega zneska bo organizacija pripoznala druge prihodke, povezane s poslovnimi učinki.

Poleg že navedenih pogojev, ki so potrebni, da organizacija, ki je upravičeni delodajalec, prejeto državno pomoč obdrži, 22. člen ZIUZEOP še določa, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, katerim bodo po njihovi oceni prihodki  v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo izpolnjeni, bo morala organizacija prejeto pomoč vrniti.

22/2 ZIUZEOP določa, da se upoštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po računovodskih standardih.

Na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo (https://si-revizija.si pod zavihkom Aktualno) je objavljen dokument na temo opredelitve in razumevanja prihodkov po ZIUZEOP. V njem je odbor sekcije preizkušenih računovodij pri Slovenskem inštitutu za revizijo zapisal, da je omenjeno problematiko obravnaval na seji in zavzel stališče, da gre za prihodke, o katerih organizacija poroča v Ajpesovih shemah v polju AOP 110 – Čisti prihodki od prodaje.

V polje AOP 110 – Čisti prihodki od prodaje organizacija v skladu z metodologijo izpolnjevanja obrazca vpiše seštevek zneskov iz polj

  • AOP 111 – Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (sem vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 112 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin, AOP 113 – Čisti prihodki od najemnin in AOP 114 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala),
  • AOP 115 – Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (sem vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 116 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev in AOP 117 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala) in
  • AOP 118 – Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (sem vpiše seštevek zneskov iz polj AOP 119 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev in AOP 120 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala).

V polje AOP 112 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin uvrsti konto 760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu in konto 764 – Prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov.

V polje AOP 113 – Čisti prihodki od najemnin uvrsti konto 765 – Prihodki od najemnin. Zveza RFR meni, da v to postavko vključi le prihodke od najemnin, ki jih dosega v Sloveniji. Prihodke iz najemnin, dosežene na trgih EU ali zunaj njih, mora vključiti v polje AOP 116 ali AOP 119.

V polje AOP 114 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala vpiše del konta 762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu.

V polje AOP 116 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev uvrsti del konta 761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgih EU.

V polje AOP 117 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala uvrsti del konta 763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgih EU.

V polje AOP 119 – Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev uvrsti del konta 761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgu, ki ni trg Republike Slovenije ali EU.

V polje AOP 120 – Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala uvrsti del konta 763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu, ki je povezan z doseganjem prihodkov od prodaje na trgu, ki ni trg Republike Slovenije ali EU.

Taka rešitev je najbolj razumna, saj vse organizacije poročajo Ajpesu na enotnih shemah, obenem pa ne bo zahtevala priprave dodatnih podatkov in pojasnil. Ker pa omenjeni dokument ni pojasnilo in ne bo objavljen v uradnem listu, nima zavezujočega učinka. Je zgolj (razumno) mnenje strokovnega organa, ki ni pravno zavezujoče. Vsekakor bi bilo smiselno, da organizacija spremlja morebitne dopolnitve in/ali popravke zakona glede natančnejše opredelitve, katere prihodke je imel zakonodajalec v mislih. Zakon je ne nazadnje tisti, ki mora to jasno določiti in predpisati.

Če bo organizacija ob prejemu državne pomoči prepričana, da ji je ne bo treba vrniti, potem v letu 2020 dobljeno državno pomoč pripozna kot prihodke. Kasneje, med letom ali najkasneje ob sestavitvi letnega poročila za leto 2020, pa se lahko kljub temu izkaže, da jo bo morala vrniti. Potem bo morala že v računovodskih izkazih za poslovno leto 2020 zmanjšati prihodke, ki jih je v letu 2020 pripoznala med drugimi prihodki, povezanimi s poslovnimi učinki, in za ta znesek pripoznati obveznost do države. V breme odhodkov financiranja pa bo morala pripoznati še obveznost za zamudne obresti.

Presoja, da organizacija ob sestavitvi računovodskih izkazov za poslovno leto 2020 ne izpolnjuje pogojev za obdržanje prejete državne pomoči in jo mora vrniti, predstavlja popravljalni dogodek po datumu bilance stanja. Dogodki po datumu bilance stanja so ugodni ali pa neugodni in se zgodijo med koncem poročevalskega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Datum odobritve računovodskih izkazov je tisti, na katerega ustrezni organ potrdi, da so računovodski izkazi pripravljeni za objavo. Ta datum pa je odvisen od posamezne organizacije in od njenega načina poslovodenja, zakonskih zahtev ter postopkov za pripravljanje in zaključevanje računovodskih izkazov. V pojasnilih k računovodskim izkazom mora organizacija razkriti datum odobritve (sprejetja) računovodskih izkazov. Datum odobritve računovodskih izkazov je pomemben za bralce, saj govori o dogodkih, ki so vključeni v računovodske izkaze (popravljalni dogodki po datumu bilance stanja) in/ali v pojasnila k njim (nepopravljalni dogodki po datumu bilance stanja).

Popravljalni dogodki po datumu bilance stanja dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na dan bilance stanja. Take organizacija vključi že v poslovno leto, za katero poroča. Sredstva in obveznosti (dolgove) v bilanci stanja namreč preračuna v skladu s temi dogodki, saj iz njih izhajajo dodatni dokazi, ki vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) na bilančni presečni dan. Dokaz, da bo organizacija v letu 2021, ko bo sestavljala računovodske izkaze za poslovno leto 2020, ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev po ZIUZEOP in da bo morala prejeto državno pomoč vrniti, predstavlja dogodek, ki je že obstajal 31. decembra 2020. Zato ga mora kot takega prikazati kot poslovni dogodek leta 2020, in ne leta 2021, ko bo morala državno pomoč vrniti in bo nastal denarni tok.

ZGLED 2: Vračilo državne pomoči za čakanje delavcev na delo po interventnem megazakonu

Organizacija je po ZIUZEOP prejela 15.000 EUR državne pomoči za delavce, ki so bili v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020 na čakanju iz poslovnih razlogov. Ko je februarja 2021 sestavljala računovodske izkaze za poslovno leto 2020, je ugotovila, da ne izpolnjuje pogoja, kot ga določa 22/2 ZIUZEOP. Zato bo morala celotno državno pomoč vrniti z zamudnimi obresti, ki znašajo 1.100 EUR.

Kako organizacija knjiži?

Zap. št. Vsebina Konto V breme V dobro
1. Prejem državne pomoči za marec–maj 2020      
  –  ostale kratkoročne terjatve 165 15.000  
  –  drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki 768   15.000
2. Prejem denarnih sredstev iz državne pomoči      
  –  denarna sredstva na računih 110 15.000  
  –  ostale kratkoročne terjatve 165   15.000
3. Zaključevanje poslovnega leta 2020 – ugotovitev neizpolnjevanja pogojev      
  –  drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki 768 15.000  
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   15.000
  –  odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 746 1.100  
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285   1.100
4. Vračilo v letu 2021      
  –  ostale kratkoročne poslovne obveznosti 285 16.100  
  –  denarna sredstva na računih 110   16.100

 

Če bo organizacija ob sestavitvi letnega poročila za leto 2020, kar bo v letu 2021, ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev za obdržanje državne pomoči, bo to knjižila kot popravljalni dogodek po datumu bilance stanja. Pripoznane prihodke bo zmanjšala in za ta znesek pripoznala obveznost za vračilo neupravičeno prejete državne pomoči. V breme odhodkov financiranja bo morala pripoznati še odhodke za zamudne obresti. Če bo ob sestavitvi letnega poročila za leto 2020 ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje in ji prejete državne pomoči ne bo treba vrniti, izpusti knjižbi pod zaporednima številkama 3 in 4.

Oprostitev plačila prispevkov

Oprostitev plačila prispevkov velja po ZIUZEOP,

  • ko so zaposleni upravičeno odsotni z dela (čakanje na delo zaradi poslovnega razloga ali višje sile); v tem primeru je delodajalec oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja;
  • ko zaposleni v organizaciji delajo (če gre za delavce po 14/1–4 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju7 – ZPIZ-2); v tem primeru je delodajalec oproščen plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

Ker prispevke v času, ki ga določa zakon, plača Republika Slovenija, gre za državno pomoč.

Po prvem ukrepu, s katerim je delodajalec za delavce, ki ne delajo (čakanje na delo, nezmožnost za delo zaradi višje sile), oproščen plačila prispevkov za socialna zavarovanja, bo organizacija strošek dela obračunala v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Vse prispevke, ki bremenijo delodajalca, vključno s prispevki za socialno varnost, bo obračunala v breme stroškov dela. Oprostitev njihovega plačila pa bo knjižila kot prejeto državno pomoč.

Več o knjiženju oprostitve plačila prispevkov pri plačah lahko preberete v sestavkih Stroški dela in obravnava povračil in Državna pomoč v digitalni reviji IKS COVID-19.

Organizacija bo morala pri tem ukrepu na koncu poslovnega leta 2020 presojati, ali je upravičena do tega, da obdrži državno pomoč. Zato bo ob obvezi vračila tega dela pomoči ravnala enako, kot je opisano v podpoglavju Povračilo nadomestila plače delavcem, ki so na čakanju na delo ali odstotni zaradi višje sile in v sestavku Čakanje na delo po interventnem megazakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

Po drugem ukrepu, po katerem je organizacija oproščena plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko zavarovanje, pa pomoč ni vezana na vračilo. V teh primerih organizacija, če je upravičeni delodajalec, pripozna prihodke, saj ni vezana na presojo, ali bo morala pomoč vrniti.

Krizni dodatek – nagrada 200 EUR

Delodajalci iz 33/1 ZIUZEOP morajo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v velikosti 200 EUR. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka

Do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka je upravičen tudi samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti ter ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje na kateri drugi podlagi. Za samozaposlenega se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba v gospodarski družbi in je zavarovan na podlagi iz 16. člena ZPIZ-2.

Zveza RFR meni, da je to dohodek samostojnega podjetnika posameznika, in ne njegovega gospodinjstva. To, da te fizične osebe opravljajo dejavnost v eni od pravnoorganizacijskih oblik, je namreč pogoj, da so upravičene do pomoči. Janez Novak kot fizična oseba namreč do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka ni upravičen. Če je registriran kot samostojni podjetnik (in pod pogoji, ki jih določa ZIUZEOP za to obliko), pa je. Zato gre za dohodek samostojnega podjetnika posameznika. Ker sredstva za izplačilo temeljnega dohodka zagotovi Republika Slovenija, tak dohodek predstavlja državno pomoč. Knjiži se med poslovne prihodke, in sicer na konto 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Čeprav se pomoč nanaša na temeljni dohodek, samostojni podjetnik pa nima stroškov dela, je ta državna pomoč še vedno povezana s prihodki, saj gre vsebinsko za delno kritje izgubljenega zaslužka v tem obdobju.

Prejeta državna pomoč pa je vezana na izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 35/2 ZIUZEOP v povezavi s 37. členom, ki ureja obvezo vračila temeljnega dohodka. Do temeljnega dohodka je namreč upravičen tisti samozaposleni, ki zaradi epidemije dejavnosti ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Za tega se šteje vsaj 10-odstotno zmanjšanje prihodkov upravičenca v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zaradi epidemije. Če samozaposleni ni posloval v celem letu 2019 oziroma 2020, je upravičen do pomoči, če se mu povprečni mesečni prihodki zaradi epidemije zmanjšajo za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, pa se presoja zmanjšanje prihodkov v letu 2020 glede na povprečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Če bo samozaposleni ob prejemu državne pomoči prepričan, da mu je ne bo treba vrniti, potem v letu 2020 dobljeno državno pomoč pripozna kot prihodke. Če se bo kasneje, med letom ali najkasneje ob sestavitvi letnega poročila za leto 2020 izkazalo, da bo jo bo moral vrniti, bo moral že v računovodskih izkazih za poslovno leto 2020 zmanjšati prihodke, ki jih je v letu 2020 pripoznal med drugimi prihodki, povezanimi s poslovnimi učinki, in za ta znesek pripoznati obveznost do države. To vračilo bo knjižil enako, kot je prikazano v zgledu 2, le da ne bo pripoznal zamudnih obresti. Zakon namreč izrecno ne navaja, da mora za neupravičeno prejeto državno pomoč v obliki temeljnega dohodka obračunati zamudne obresti.

OPOMBE

  1. UL RS 49/20 in 61/20.
  2. Do ukrepov, ki se nanašajo na delodajalca, niso upravičene tiste gospodarske družbe, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
  3. Zakon določa, da so med upravičenci tudi neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 ni bil večji od 70 %.
  4. UL RS 23/99114/06 – ZUE.
  5. Pojasnilo je objavljeno na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo https://si-revizija.si pod zavihkom Aktualno. Potrditi ga morata še ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, v skladu s postopkom sestavljanja SRS. Po pridobljenem soglasju obeh ministrov bo objavljeno v uradnem listu.
  6. V skladu z MRS 34.4 je medletno računovodsko obdobje tisto obdobje računovodskega poročanja, ki je krajše od poslovnega leta. Če organizacija medletno poroča, mora za to medletno obdobje sestaviti medletno računovodsko poročilo, ki vsebuje celoten sklop računovodskih izkazov po MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov ali zgoščene računovodske izkaze, kot jih določa MRS 34.
  7. UL RS 96/1275/19.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS