Državna pomoč

Organizacija lahko iz proračuna kot državno pomoč posredno ali neposredno prejme zneske, ki sicer niso posledica izvedbe običajnih komercialnih poslov. To niso plačila, organizacija pa jih ne prejme v zameno za opravljeno storitev ali dobavo blaga. Tako prejeto pomoč oziroma prihodke iz tega naslova pripozna, ko ima sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje za prejem takšne pomoči. Pri tem se mora tudi prepričati, da ji prejete pomoči ne bo treba vrniti.

mag. Andreja Bajuk Mušič
Datum objave: 14. 04. 2020 / Datum posodobitve: 22. 05. 2020 / RAČUNOVODSTVO

Državno pomoč računovodski standardi imenujejo tudi državna podpora. V SRS 11.35 piše, da se takšna sredstva v praksi poimenujejo tudi dotacije, subvencije in podobno. A za računovodsko obravnavo je pomembna vsebina poslovnega dogodka. V primeru državne pomoči gre za prejeta denarna sredstva države ali vlade, lahko pa tudi za oprostitev plačila obveznosti organizacije do njiju. Denarne pomoči so navadno dane v denarni obliki (lahko tudi kot oprostitev plačila), niso pa redki primeri, ko organizacija kot denarno pomoč prejme nedenarno sredstvo.

Državna pomoč pri organizaciji, prejemnici, vedno pomeni prihodke. Za prejeto državno pomoč organizacija nikoli ne zmanjšuje nastalih stroškov. To velja tudi, ko organizacija prejme državno pomoč kot oprostitev plačila obveznosti, ki so povzročile nastanek določenih stroškov.

Organizacija prihodke v zvezi s prejeto državno pomočjo pripozna, ko izpolni pogoje, na podlagi katerih je pomoč prejela, in prejme zanesljivo zagotovilo, da ji prejete pomoči ne bo treba vrniti.

VRSTE DRŽAVNE POMOČI

Državna pomoč se nanaša na delovanje vlade, vladnih agencij in podobnih organov. Gre za zneske, ki jih dobi organizacija od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene (SRS 11.35). Državna pomoč niso plačila, ki jih organizacija prejme od navedenih subjektov, še posebej če gre za pogodbe, kjer so ti plačniki/dajalci državne pomoči kupci blaga ali storitev organizacije.

Državna pomoč za potrebe računovodskega evidentiranja ne obsega poslov, pri katerih organizacija prejme gospodarske koristi zgolj posredno, z ukrepi, ki vplivajo na splošne razmere poslovanja. Tako državna pomoč niso vlaganja države v infrastrukturo v regijah v razvoju, uveljavljanje trgovinskih omejitev z namenom omejevanja konkurence in podobno. Prav tako državna pomoč za namene računovodske obravnave niso poslovni dogodki, ki jih ponuja država v obliki ugodnosti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ali davčne izgube.

Državna pomoč je navadno vezana na posamezno organizacijo ali skupino organizacij, spremljajo pa jo tudi jasni ukrepi za pridobitev pomoči oziroma njeno obdržanje. Namen državne pomoči je, da se organizacija loti vrste poslovanja, ki se je sicer ne bi, da zaposli določeno skupino ljudi, ki je sicer ne bi, ali da ob dogodkih pomaga določenim organizacijam.

Organizacija državno pomoč prejme v obliki denarnih in nedenarnih sredstev v zameno za preteklo ali sedanjo skladnost poslovanja z določenimi pravili in podobno. Da lahko pripozna pomoč, mora biti njena vrednost izmerljiva. Če ne more določiti vrednosti ali če državne pomoči ne more ločiti od drugih normalnih trgovinskih poslov, ki jih opravlja za vlado, je ne pripozna.

Obstajata dve vrsti državne pomoči:

  • S sredstvi povezana državna pomoč je takšna, kjer organizacija ne dobi denarnih sredstev, ampak dobi nedenarna sredstva. Navadno gre za opredmetena osnovna sredstva, torej tista, ki jih organizacija potrebuje, da opravlja posel, ki je v interesu dajalca sredstva. Dajalec pomoči lahko določi še dodatne pogoje, ki jih mora prejemnik izpolniti, na primer vrsto in/ali količino proizvodov in storitev, ki jih mora organizacija s tem sredstvom zagotavljati, čas lastništva sredstva in podobno.
  • S prihodki povezana državna pomoč je vsaka druga pomoč, ki je ni mogoče opredeliti kot pomoč, povezano s sredstvi.

Državna pomoč je tudi prejeto nevračljivo posojilo in nevračljiva obveznost vlade.

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju državne pomoči mora organizacija presoditi, ali izpolnjuje pogoj za pripoznanje v skladu s SRS 11.35. Tretji odstavek te točke določa, da organizacija državne pomoči ne pripozna, dokler nima sprejemljivega zagotovila, da bo izpolnila pogoje za njeno pridobitev in da bo državno pomoč tudi prejela.

Kakšno mora biti pridobljeno razumljivo zagotovilo, računovodski standardi ne pojasnjujejo. Zveza RFR meni, da sprejemljivo zagotovilo pomeni prepričanje organizacije, da bodo gospodarske koristi, povezane z državno pomočjo, pritekale v organizacijo. Verjetnost pritoka gospodarskih koristi pa organizacija presoja hkrati z vidika obeh zahtev pripoznanja – zahteve, da je ali pa še bo izpolnila pogoje, potrebne za pridobitev oziroma ohranitev pomoči, in zahteve, da je ali bo pomoč zanesljivo prejela.

Prejem državne pomoči še ni zadosten dokaz, na podlagi katerega bi organizacija lahko pripoznala državno pomoč in prihodke v zvezi z njo. Ni namreč nujno, da je ali bo izpolnila tudi pogoje za njeno obdržanje. Zato mora pripoznanje prihodkov odložiti do takrat, ko je jasno, da sta obe omenjeni zahtevi izpolnjeni.

Način pripoznanja državne pomoči je enak ne glede na to, ali jo organizacija prejme v obliki

  • denarnih sredstev,
  • opredmetenih osnovnih sredstev,
  • drugih sredstev,
  • zmanjšanja obveznosti do vlade/države ali
  • kateri drugi obliki.

Pripoznanje prejetega sredstva

Organizacija sredstvo po splošnih pravilih računovodenja pripozna, ko je verjetno, da bodo v povezavi z njim v organizacijo posredno ali neposredno pritekale gospodarske koristi. Neposredno bo takrat, ko organizacija sredstvo odtuji, pri tem pa zanj dobi neko nadomestilo (kupnino). Takšen primer so denimo terjatve. Posredno pa, če takšno sredstvo uporablja denimo v proizvodnem procesu in bo posredno, prek ustvarjenih proizvodov in storitev, pridobivala nadomestilo (kupnino za tako ustvarjene proizvode ali storitve). Takšen primer so denimo opredmetena osnovna sredstva.

Organizacija mora sredstvo v bilanci stanja razvrstiti. Za pravilno razvrstitev mora dobro poznati vsebino poslovnega dogodka. Terjatve namreč ne pripozna, ko izda račun, ampak ko ima pravno pravico, da znesek kupcu zaračuna in zahteva njegovo plačilo. Organizacija lahko opravi storitev ali dobavi blago, a le če se je s kupcem dogovorila, da mu jo (ga) bo zaračunala šele kasneje. V takšnem primeru v bilanci stanja med sredstvi ne more pripoznati sredstva kot terjatev, saj pravica pravno še ne obstaja. Ker mu je opravila storitev ali dobavila blago, mora poslovni dogodek pripoznati. Sredstvo namreč obstaja. Razvrsti ga med postavko nezaračunanih prihodkov. Ko bo imela pravico, da znesek zaračuna, bodo nezaračunani prihodki, ki jih organizacija izkazuje med aktivnimi časovnimi razmejitvami, postali terjatve do kupcev.

Razumevanje razlike v vrsti sredstva, ki ga organizacija pripozna, je ključno pri začetnem pripoznavanju državne pomoči. Ta je organizaciji navadno dodeljena z zakonom, odločbo ali drugim pravnim dokumentom. Če iz njega izhaja, da organizacija

  • vnaprej prejme denarna sredstva za stroške, ki še niso nastali, pripozna terjatev do organizacije, ki je dolžna te zneske izplačati, kasneje pa prejeta denarna sredstva;
  • prejme denarna sredstva naknadno, po nastanku stroškov, za kritje katerih se daje državna pomoč, potem za znesek, do katerega je upravičena, pripozna postavko nezaračunanih prihodkov, ki jih razvrsti med aktivne časovne razmejitve in jih bo kasneje, ko bo imela pravico zaračunati, prerazvrstila med terjatve;
  • prejme nedenarna sredstva, ta razvrsti glede na namen njihove uporabe in jih pripozna po pošteni vrednosti, kot to določa SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti.

Pripoznanje (odloženih ali vračunanih) prihodkov

Glede na vrsto državne pomoči in njene značilnosti bo organizacija pripoznala še drugo stran knjižbe ob začetnem pripoznanju. Tudi tu je ključno natančno poznavanje vsebine državne pomoči, saj bo v nekaterih primerih organizacija prihodke iz državne pomoči pripoznala takoj, v drugih primerih pa jih bo odložila ali jih morda celo vračunala vnaprej. Prihodke lahko pripozna samo, če izpolnjuje pogoje v zvezi s prejeto pomočjo. Organizacija prihodke

  • pripozna takoj, če se pomoč nanaša na stroške, ki so že nastali, v zvezi s prejetimi denarnimi sredstvi pa nima nobene obveze, da bi morala prejeto pomoč vrniti;
  • odloži, če se prejeta pomoč nanaša na kritje stroškov, ki bodo šele nastali; to pripozna kot odložene prihodke med pasivnimi časovnimi razmejitvami;
  • vračuna, kadar ima odločbo ali drug dokument, iz katerega izhaja, da bo zagotovo prejela denarna sredstva za stroške, ki nastajajo, a bo imela pravico te terjati šele kasneje, in ni tveganja, da bo morala prejeto državno pomoč vrniti.

Pri odlaganju in vračunavanju stroškov je ključno, da ima organizacija verodostojen dokument, na podlagi katerega dokazuje, da je upravičena do državne pomoči. Iz njega bo tudi izhajalo, kdaj in katera sredstva bo prejela. V zvezi z gotovostjo prejema sredstev pa mora z gotovostjo zagotoviti, da bo sredstva res prejela (ima pravno izvršljivo pravico, da lahko zahteva plačilo zneska) in da ji sredstev ne bo treba vračati (bo torej prejeta sredstva obdržala).

ZGLED 1: Prejem državne pomoči za že nastale stroške

Organizacija ima v zadnjih nekaj letih ponavljajoče se izgube iz poslovanja. Likvidnost je slaba, poslovodstvo pa se odloča za eno od oblik finančnega prestrukturiranja. Ker vlada ne želi izgubiti dejavnosti, s katero se organizacija ukvarja, nameni 100.000 EUR kot državno pomoč za kritje določene vrste stroškov, ki so že nastali. S temi denarnimi sredstvi mora organizacija poplačati zapadle obveznosti do dobaviteljev. Organizacija nima nobenih kasnejših obvez v zvezi s prejeto pomočjo. Te ji ni treba v nobenem primeru vračati.

Kako organizacija knjiži?

Ker se državna pomoč nanaša na kritje stroškov, ki so že nastali, jo organizacija takoj ob prejemu pripozna med prihodki, saj iz določb pogodbe ne izhajajo nikakršne obveze, ki bi jih morala izpolniti zaradi njenega prejema ali njenega obdržanja.

Zap. št.

Vsebina

Konto

V breme

V dobro

1.

 

 

Prejem državne pomoči za pretekle izgube

– prejeta denarna sredstva

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

110

768

 

100.000

 

 

 

100.000

Kasnejši dogodki, povezani z državno pomočjo

Pri tistih vrstah državne pomoči, kjer organizacija prejme denarna sredstva za stroške, ki so že nastali, in nima nobene obveze, da bo morala tako prejeta sredstva morda vrniti (denimo zaradi nenamenske porabe), težav pri kasnejšem merjenju organizacija sploh nima. Ob prejemu denarnih sredstev namreč kar takoj pripozna prihodke.

Bolj zapleteni pa so poslovni dogodki, kjer organizacija kot državno pomoč prejme sredstvo ali denarna sredstva za kritje stroškov, ki bodo šele nastali, pa bo morala sredstva, ki jih nenamensko porabi, vračati. Težave nastanejo tudi, kadar je organizaciji dodeljena državna pomoč, a ji bodo zneski nakazani kasneje, ko bodo stroški že nastali, organizacija pa bo obveznosti, ki izhajajo iz njih, tudi že poravnala.

Državna pomoč, povezana s prejetim sredstvom

Če organizacija z državno pomočjo prejme sredstvo, tega pripozna po pošteni vrednosti in oblikuje dolgoročno pasivno časovno razmejitev. Za znesek nastalih stroškov oziroma odhodkov, ki nastanejo v povezavi s takim sredstvom, v dobro prihodkov odpravi dolgoročno pasivno časovno razmejitev. Ti prihodki so nadomestilo za dejansko nastale stroške.

Večinoma organizacija povsem preprosto opredeli obdobje, v katerem bo odpravila dolgoročno pasivno časovno razmejitev v dobro prihodkov. Tako bo denimo pomoč, povezano z amortizirljivimi sredstvi1, navadno pripoznala med prihodki v poslovnem izidu v obdobju, v katerem pripozna tudi odhodek amortizacije teh sredstev.

ZGLED 2: Državna pomoč, prejeta kot amortizirljivo sredstvo

Organizacija je kot državno pomoč dobila stroj, ki ga bo morala skladno s pogoji za pridobitev državne pomoči uporabljati za proizvodnjo določenega izdelka. Doba koristnosti stroja je pet let.

Kako organizacija knjiži?

Organizacija je dobila državno pomoč v obliki amortizirljivega sredstva. Z njo bo pokrivala stroške, ki bodo povezani s tem sredstvom v dobi koristnosti tega sredstva. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno pomočjo, ovrednoti po pošteni vrednosti, upoštevajoč SRS 16.

Zap. št.

Vsebina

Konto

V breme

V dobro

1.

 

 

Pripoznanje državne pomoči, povezane s sredstvom

– oprema

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

 

040

966

 

10.000

 

 

 

10.000

2.

 

 

 

 

Obračun amortizacije – 1. leto

– strošek amortizacije

– popravek vrednosti opreme

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

432

050

966

768

 

2.000

 

 

2.000

 

 

2.000

2.000

 

 

ZGLED 3: Državna pomoč, prejeta v denarju, za nakup amortizirljivega sredstva

Organizacija je dobila državno pomoč 8.000 EUR. Sredstva mora namensko porabiti za nakup stroja, katerega doba koristnosti je štiri leta. Nabavna vrednost stroja je 7.500 EUR, odvisni stroški nabave so 500 EUR.

Kako organizacija knjiži?

Organizacija je dobila državno pomoč v denarju, ki jo mora namensko porabiti za nakup stroja. Z državno pomočjo bo pokrivala stroške, ki bodo povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom. Gre za namensko državno pomoč, ki jo organizacija knjiži vsebinsko enako, kot če bi prejela kar stroj.

Zap. št.

Vsebina

Konto

V breme

V dobro

1.

 

 

Pripoznanje državne pomoči za nakup stroja

– denarna sredstva

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

 

110

966

 

8.000

 

 

8.000

2.

 

 

Nakup stroja

– oprema z odvisnimi stroški nabave

– obveznost do dobaviteljev

 

040

220

 

8.000

 

 

 

8.000

3.

 

 

 

 

Obračun amortizacije – 1. leto

– strošek amortizacije

– popravek vrednosti opreme

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

432

050

966

768

 

2.000

 

 

2.000

 

 

2.000

2.000

 

Vsi stroški, ki jih mora organizacija usredstviti glede na določbe drugih računovodskih standardov, spadajo med stroške, ki nastanejo v zvezi s sredstvom, za katero je organizacija prejela državno pomoč.

Organizacija lahko pridobi državno pomoč v nedenarni obliki, a za sredstvo, ki ni amortizirljivo2. V takih primerih odpravlja dolgoročno pasivno časovno razmejitev med prihodke v obdobjih, ko nastanejo stroški, ki jih ima v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti po pogodbi, na podlagi katere je prejela državno pomoč, in ki so povezani s pridobljenim sredstvom. Če prejme neamortizirljivo sredstvo v nedenarni obliki, veljajo za izmero njegove vrednosti enaka pravila kot pri prejetih državnih pomočeh amortizirljivih sredstev.

ZGLED 4: Prejeta državna pomoč v obliki neamortizirljivega sredstva (zemljišča)

Organizacija prejme državno pomoč v obliki zemljišča. V pogojih je zapisano, da mora prejemnik na njem zgraditi zgradbo.

Kako organizacija knjiži?

Organizacija prejeto državno pomoč v obliki brezplačno prejetega zemljišča pripozna v poslovnem izidu v dobi koristnosti zgradbe. Pogodba o prejeti državni pomoči namreč zahteva, da organizacija na tem zemljišču zgradi zgradbo.

Državna pomoč, povezana s pokrivanjem stroškov

Pri tej vrsti državne pomoči gre navadno za prejeta denarna sredstva ali odpust dolga. Organizacija prejme denarno pomoč kot nadomestilo stroškov, ki so že ali še bodo nastali v zvezi z izvajanjem določene dejavnosti (tiste, za katero je prejela denar za povračilo stroškov). Prejeta denarna sredstva za državno pomoč knjiži tako, da za prejeti znesek oblikuje dolgoročno ali kratkoročno pasivno časovno razmejitev. To v prihodnjih letih zmanjšuje in pripoznava prihodke v velikosti stroškov, ki so vezani na izpolnitev obvez, danih ob prejetju državne pomoči.

Ključna težava pri knjiženju državne pomoči je pravilno časovno razmejevanje prihodkov in stroškov, povezanih s pomočjo. Pomembno je, da organizacija v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke, povezane z državno pomočjo, v obdobjih, v katerih nastanejo stroški, za katere je pridobila državno pomoč. A ne sme enačiti prejema pomoči ali njene odobritve s pripoznavanjem prihodkov. Te mora pripoznavati skladno z določbami računovodskih standardov in po načelu nastanka poslovnega dogodka, in ne po načelu denarnega toka, torej takrat, ko je prejela denarna ali nedenarna sredstva, povezana s prejeto pomočjo.

Osnovni pogoj za pripoznavanje prihodkov iz naslova prejete pomoči, ki ga mora organizacija izpolniti v trenutku pripoznanja, je, da obstaja razumno zagotovilo, da bo izpolnila pogoje v zvezi s pomočjo in da jo bo res prejela oziroma da ji prejete pomoči ne bo treba vračati. Sicer mora pripoznanje prihodkov v celoti odložiti. Organizacija mora izpolniti oba pogoja kumulativno in ni dovolj, da je izpolnjen le eden. V nekaterih primerih sicer prejme denarna sredstva že vnaprej, pogoje, v zvezi s katerimi jih je pridobila, pa mora izpolniti v prihodnjem letu, dveh ali še kasneje. V takih primerih mora presoditi, ali je zelo verjetno, da bo izpolnila tudi pogoje v zvezi s prejeto pomočjo in ji prejetih denarnih sredstev kasneje zaradi neizpolnjevanja pogojev ne bo treba vračati.

ZGLED 5: Prejeta državna pomoč za sveženj ukrepov

Organizacija je kot državno pomoč prejela sredstva v velikosti 8.000 EUR. Namenjena so za pokrivanje stroškov, ki bodo nastali pri projektu X. Prejeta sredstva mora porabiti za nakup stroja in pokrivanje določenih vrst stroškov, ki so povezani z izvajanjem projekta. Nabavna vrednost stroja je 4.500 EUR, odvisni stroški nabave so 500 EUR. Doba koristnosti stroja je pet let. Sredstva bo porabila še za stroške svetovalcev, za katere meni, da bodo znašali 2.000 EUR, in stroške plač zaposlenih v prvem letu v velikosti 1.000 EUR.

Kako organizacija knjiži?

Organizacija je dobila spodbudo v denarju, ki jo mora namensko porabiti za nakup stroja in za pokritje stroškov, ki bodo povezani z njegovo pridobitvijo, ter stroškov, ki bodo povezani z izvajanjem projekta.

Zap. št.

Vsebina

Konto

V breme

V dobro

1.

 

 

Pripoznanje državne pomoči za nakup stroja

– denarna sredstva

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

 

110

966

 

8.000

 

 

 

8.000

2.

 

 

Nakup stroja

– oprema z odvisnimi stroški nabave

– obveznost do dobaviteljev

 

040

220

 

5.000

 

 

 

5.000

3.

 

 

Stroški storitev, povezani s projektom

– stroški intelektualnih storitev

– obveznost do dobaviteljev

 

416

220

 

2.000

 

 

 

2.000

4.

 

 

Stroški plač zaposlenega, ki dela na projektu

– stroški plač, prispevkov, davkov

– obveznosti za plače

 

47X

25X

 

8.500

 

 

 

8.500

5.

 

 

Obračun amortizacije – 1. leto

– strošek amortizacije

– popravek vrednosti opreme

 

432

050

 

1.000

 

 

 

1.000

6.

 

 

Poraba spodbude – 1. leto

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

966

768

 

 

4.000

 

4.000

 

Organizacija konec leta opravi poračun porabe prejete državne pomoči. V prvem letu po prejemu je odpravila za 4.000 EUR pasivnih časovnih razmejitev, ki jih je porabila za kritje stroškov amortizacije stroja v velikosti 1.000 EUR, za kritje stroškov intelektualnih storitev v velikosti 2.000 EUR in za delno kritje stroškov plač zaposlenega, ki dela pri projektu, v velikosti 1.000 EUR.

Preostalih 4.000 EUR prejetih denarnih sredstev bo prenašala med prihodke skladno z obračunanimi stroški amortizacije stroja, za katerega je prejela državno pomoč.

Lahko pa je organizaciji odobrena državna pomoč, a bo denarna sredstva prejela kasneje. V takšnih primerih stroški, v zvezi s katerimi je organizacija upravičena do državne pomoči, že nastajajo, organizacija pa bo denarna sredstva prejela kasneje. Takrat je potrebna pazljivost pri računovodskem pripoznavanju državne pomoči. Računovodski standardi namreč ne dovoljujejo organizaciji, da stroške odloži zgolj zato, ker sredstev iz naslova državne pomoči še ni prejela.

Lahko pa organizacija presodi, ali že ima vse informacije o tem, da je pomoč odobrena, a bodo sredstva nakazana kasneje. V takih primerih ima odločbo ali drug dokument, ki ji daje pravno podlago o tem, da je upravičena do prejema pomoči. Ta navaja zneske, čas prejema, seznam dokazil, ki jih mora predložiti, in pogoje, ki jih mora izpolnjevati. Če ne obstaja tveganje v zvezi s tem, da bo denarna sredstva v zvezi z že odobreno pomočjo tudi prejela, potem ravna tako, da pripozna nezaračunane prihodke med aktivnimi časovnimi razmejitvami kot terjatev do organa, ki bo državno pomoč nakazal (a je organizacija še ni upravičena zahtevati, jo bo pa lahko v prihodnosti), in odložene prihodke v velikosti spodbude, do katere je sicer (skladno z odločbo ali drugim aktom) upravičena. Za že nastale stroške bo odložene prihodke odpravila in pripoznala prihodke.

Če organizacija nima pravno zavezujočega akta, iz katerega je razvidno, da je do pomoči upravičena, da jo bo prejela in da so izpolnjeni pogoji, da ji je ne bo treba vračati, prihodke v celoti odloži. Prihodke pa pripozna, ko bodo vsi pogoji kumulativno izpolnjeni.

ZGLED 6: Odobrena državna pomoč, pri kateri bodo sredstva prejeta naknadno

Organizacija ima dokument, da bo iz proračuna (posredno prek v ta namen ustanovljenega zavoda) v letih 2019 in 2020 prejela 15.000 EUR za stroške, nastale pri projektu X. Denarna sredstva ji bo zavod nakazoval na podlagi izdanih zahtevkov, v katerih mora navesti nastale stroške ter predložiti dokazila o njihovem nastanku in o tem, da so bile obveznosti poravnane. V prvem letu v povezavi s projektom nastane 8.000 EUR stroškov, za katere organizacija izda zahtevek za nakazilo.

Kako organizacija knjiži?

Ob prejemu odločbe organizacija pripozna pasivne časovne razmejitve za prejeto spodbudo in aktivno časovno razmejitev kot prihodnjo terjatev do zavoda. Ko bodo nastajali stroški v zvezi s projektom, bo pripoznavala tudi del prihodkov za kritje stroškov po državni pomoči, do katere je upravičena. Ko bo nastal trenutek v skladu z dogovorom, bo aktivne časovne razmejitve prerazvrstila med terjatve in vzpostavila zahtevek za nakazilo državne pomoči.

Zap. št.

Vsebina

Konto

V breme

V dobro

1.

 

 

Odločba o dodelitvi spodbude

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– kratkoročno nezaračunani prihodki

 

966

191

 

 

15.000

 

15.000

 

2.

 

 

Stroški, povezani s projektom X v letu 2019

– stroški materiala, stroški storitev

– obveznosti do dobaviteljev

 

40X, 41X

220

 

8.000

 

 

 

8.000

3.

 

 

Obračun porabe spodbude

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

966

768

 

8.000

 

 

 

8.000

4.

 

 

Zahteva za izplačilo državne pomoči

– ostale kratkoročne terjatve

– kratkoročno nezaračunani prihodki

 

165

191

 

8.000

 

 

 

8.000

5.

 

 

Nakazilo državne pomoči

– denarna sredstva

– druge kratkoročne terjatve

 

110

165

 

8.000

 

 

 

8.000

 

VRAČILO DRŽAVNE POMOČI

V nekaterih primerih se bo zgodilo, da bo morala organizacija prejeto državno pomoč vrniti, čeprav je na podlagi vseh razpoložljivih dejstev in okoliščin, kot to zahtevajo računovodski standardi, ob prejemu presodila, da ni tveganja, da bo morala tako prejeta sredstva vrniti.

Državno pomoč, ki jo mora vrniti, organizacija obračuna kot spremembo računovodske ocene. To spremembo upošteva za naprej in ne poračunava ničesar za nazaj.

Vračilo obračunava različno glede na vrsto državne pomoči:

  • Vračilo državne pomoči, povezane s prihodki, obračuna glede na neamortizirani znesek dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev; če vračilo ta znesek presega ali kadar takega zneska ni več, ga pripozna v poslovnem izidu.
  • Vračilo s sredstvom povezane državne pomoči pripozna tako, da poveča knjigovodsko vrednost sredstva ali zmanjša dolgoročne pasivne časovne razmejitve; celoten znesek dodatno oblikovanega popravka vrednosti takoj pripozna med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki.

ZGLED 7: Knjiženje vračila državne pomoči, povezane s sredstvom

Organizacija je v začetku januarja 2018 kupila stroj za 10.000 EUR, katerega doba koristnosti je pet let. Amortizacijo obračunava z linearno metodo. Za nakup stroja je prejela državno pomoč v velikosti 2.500 EUR. Pogoj države je, da organizacija zagotavlja določeno raven zaposlenih še dve leti po pridobitvi pomoči.

Organizacija je konec leta 2020 ugotovila, da ni izpolnila zahtevanega pogoja glede ravni zaposlenih, zato bo morala državno pomoč vrniti.

Kako knjiži?

Zap. št.

Vsebina

Konto

V breme

V dobro

1.

 

 

Nakup stroja

– oprema

– obveznost do dobaviteljev

 

040

220

 

10.000

 

 

 

10.000

2.

 

 

Pripoznanje državne pomoči za nakup stroja

– denarna sredstva

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

 

110

966

 

2.500

 

 

 

2.500

3.

 

 

 

 

Obračun amortizacije – 1. leto

– strošek amortizacije

– popravek vrednosti opreme

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

432

050

966

768

 

2.000

 

 

500

 

 

2.000

500

 

4.

 

 

 

 

Obračun amortizacije – 2. leto

– strošek amortizacije

– popravek vrednosti opreme

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki

 

432

050

966

768

 

2.000

 

 

500

 

 

2.000

500

 

5.

 

 

 

 

Obračun amortizacije – 3. leto

– strošek amortizacije

– popravek vrednosti opreme

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– drugi prihodki

 

432

050

966

768

 

2.000

 

 

500

 

 

2.000

500

 

6.

 

 

 

Vračilo državne pomoči zaradi neizpolnjevanja določb

– obveznost za vračilo državne pomoči

– dolgoročne pasivne časovne razmejitve

– ostali stroški

  

266

966

489

 

  

1.000

1.500

 

 2.500

 

 

Neodpisana vrednost stroja na koncu leta 2018 znaša 4.000 EUR, dolgoročna pasivna časovna razmejitev iz naslova državne pomoči pa 1.000 EUR. Organizacija za vračilo celotne državne pomoči pripozna obveznost in odpravi pripoznanje dolgoročnih pasovnih časovnih razmejitev v breme drugih poslovnih odhodkov.

Organizacija ima še vedno pripoznan stroj po neodpisani vrednosti. Njegovo merjenje se ne spremeni, okoliščine, ki so povzročile, da je organizacija morala vrniti pomoč, pa lahko nakazujejo na to, da je sredstvo oslabljeno. Organizacija mora presoditi, ali je sredstvo oslabljeno. Pri tem upošteva določbe SRS 1.55.

OPOMBE

  1. Amortizirljivo je sredstvo, ki je predmet obračuna amortizacije v dobi koristnosti. Amortizirljiva sredstva so osnovna sredstva (razen zemljišč) in neopredmetena dolgoročna sredstva z določljivo dobo koristnosti ter naložbene nepremičnine, za katere podjetje po začetnem pripoznavanju uporablja metodo nabavne vrednosti.
  2. Neamortizirljivo je sredstvo, ki se v skladu z določbami računovodskih standardov ne amortizira, ampak slabi. Taka sredstva so zemljišča, zaloge, finančne naložbe, dobro ime, naložbene nepremičnine, merjene po modelu poštene vrednosti, in podobno.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS