PKP6: Novosti pri karanteni, višji sili, čakanju na delo in delu na domu

Od 28. novembra 2020 velja že šesti interventni zakon, Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-191 (ZIUOPDVE). Prinaša pomembne novosti tudi na področju že uveljavljenih delovnopravnih ukrepov. V večini primerov ZIUOPDVE posega v peti interventni zakon, Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-192 (ZZUOOP) na način, da spreminja njegove določbe.

ZIUOPDVE posega v ZZUOOP glede karantene delavca na način, da drugače pojmuje karanteno. Namesto odrejene karantene uporablja izraz karantena na domu. Se je pa od uveljavitve ZZUOOP (24. oktobra 2020) spremenil način pridobivanja potrdil o njenem prestajanju. Ta delodajalcu služijo kot dokazilo v postopku pred zavodom za zaposlovanje.

Najpomembnejši poseg ZIUOPDVE v ureditev karantene po ZZUOOP je, da pravico do nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen (61/7 ZZUOOP)

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, čigar delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih, ter
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Republiki Sloveniji.

Ta sprememba velja od uveljavitve ZIUOPDVE. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da bodo vse vloge, ki so jih delodajalci vložili do 27. novembra 2020, rešili po pravilih ZZUOOP. Tudi če bo obdobje delavčeve karantene segalo v obdobje veljavnosti ZIUOPDVE (od 28. novembra 2020 dalje), bo delodajalec za delavca dobil povrnjeno nadomestilo plače za celotno obdobje karantene.

Delna povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru višje sile je nov ukrep, ki ga je prinesel ZZUOOP. Enemu od staršev, skrbnikov ali oseb, ki negujejo in varujejo otroka, omogoča, da zaradi karantene, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine, ostane doma. Namen tega ukrepa je omogočiti varstvo otroka, ki ne more obiskovati vrtca, šole, socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (višja sila).

Do 31. avgusta je bil delavec v teh primerih višje sile upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (137/6 Zakona o delovnih razmerjih3 – ZDR-1). Delodajalcu pa izplačanega nadomestila plače država ni povrnila. Od 1. septembra 2020 pa je za višjo silo, ki je posledica varstva otroka, delavec upravičen do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, delodajalec pa do delne povrnitve nadomestila plače (bruto I).

Od 16. novembra 2020 je ustavljen tudi javni potniški promet. Zato je ZIUOPDVE razširil okoliščine v ZZUOOP, ki pomenijo višjo silo. Kot novi okoliščini sta dodani zaustavitev javnega prevoza in zaprtje mej s sosednjimi državami (57/2 ZZUOOP).

Enako kot pri karanteni delavca velja tudi pri višji sili. Pravico do nadomestila plač delavcev zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otroka, ustavitve javnega prevoza ali zaradi zaprtja mej lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen (61/7 ZZUOOP)

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, čigar delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih, ter
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Republiki Sloveniji.

Ta sprememba velja od uveljavitve ZIUOPDVE. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da bodo vse vloge, ki so jih delodajalci vložili do 27. novembra 2020, rešili po pravilih ZZUOOP. Tudi če bo obdobje delavčeve višje sile segalo v obdobje veljavnosti ZIUOPDVE (od 28. novembra 2020 dalje), bo delodajalec za delavca dobil povrnjeno nadomestilo plače za celotno obdobje višje sile.

Delavec je tudi pri višji sili zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza in zaprtja mej s sosednjimi državami upravičen do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, delodajalec pa do delne povrnitve nadomestila plače (bruto I).

Ukrep velja od 1. septembra 2020. Mora pa delodajalec vlogo na zavod za zaposlovanje za ti dve novi okoliščini vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona. Sicer pa ostaja osemdnevni rok od začetka odsotnosti delavca (61/1 ZZUOOP). Prvi dan odsotnosti se ne šteje kot prvi dan teka roka. Delodajalec bo vlogi moral priložiti izjavo delavca o obstoju teh okoliščin (61/3 ZZUOOP).

V primeru višje sile zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami pa vladi ni dano pooblastilo za podaljšanje ukrepa še za šest mesecev, kot to velja pri višji sili zaradi varstva otroka. Tako velja ukrep za obe novi okoliščini do 31. decembra 2020.

Glede kratkotrajne bolniške odsotnosti ZIUOPDVE ne prinaša sprememb. Je pa zavod za zdravstveno zavarovanje objavil postopek refundacije nadomestila plače.

Refundacijo delodajalec izvede tako, da na ZZZS vloži zahtevek za refundacijo. Če je v postopku ugotovljeno, da je bil zavarovancu za obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, za katero delodajalec zahteva refundacijo nadomestila, izdan elektronski bolniški list, ZZZS refundacije ne izvede (razen če bo elektronski bolniški list za to obdobje naknadno storniran).

Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS4 v obliki Excelove datoteke ali datoteke PDF. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oziroma fiksni obračun. Lahko pa uporabi zahtevek, ki ga pripravi iz svojega programa za obračun plač in ga posreduje v datoteki PDF. Mora pa vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi številka 13 ''bolezen-3 dni''.

Za to vrsto odsotnosti zdravnik ne izda bolniškega lista. K zahtevku za refundacijo delodajalec ne prilaga obvestila zavarovanca o nastopu kratkotrajne odsotnosti.

ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo plače v 60 dneh po predložitvi zahtevka.

Čakanje na delo je ukrep, ki velja že od 13. marca. Najprej ga je od 13. marca do konca maja urejal ZIUZEOP, junija ga je urejal ZIUOOPE, od julija do konca septembra pa ZIUPDV. Od oktobra do decembra ga ureja ZZUOOP.

Od marca do septembra je bil kot pogoj, da je delodajalec upravičen do delne povrnitve nadomestila plače, določen več kot 10-odstotni upad prihodkov. Od oktobra je bil zaostren na več kot 20-odstotni upad prihodkov. Vseskozi pa je bil pogoj, da je delodajalec moral začeti poslovati do 12. marca 2020.

ZIUOPDVE ta časovni mejnik prestavlja na kasnejši datum. Določa, da če v letu 2019 delodajalci niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. septembra 2020 in se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. S tem je omogočena vložitev vloge tudi delodajalcem, ki so registrirani po 12. marcu 2020.

Delodajalci, ki so registrirani po 1. septembru 2020, ne morejo izkazati mesečnega upada prihodkov. Zato niso upravičeni do delne povrnitve nadomestila plače in bo zavod za zaposlovanje njihovo vlogo zavrgel (68/3 ZZUOOP).

Po ZZUOOP je bila velikost povrnjenega nadomestila plače delodajalcu od zavoda za zaposlovanje omejena z največjim zneskom za brezposelnost (892,50 EUR bruto I). ZIUOPDVE v ZZUOOP zgornji limit za nadomestila plače, izplačane od vključno novembra 2020 do januarja 2021, povečuje na velikost povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (73/2 ZZUOOP). Zadnji dostopni podatek je za september 2020 in znaša 1.799,07 EUR.

ZIUOPDVE je s posegom v ZZUOOP tudi omogočil, da lahko znaša velikost delnega povračila nadomestila plače, izplačanega za obdobje od novembra 2020 do januarja 2021, 100 % bruto I. To velja le za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-195 (odslej začasni okvir), ni presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje. V maksimalno določen znesek se všteva tudi pomoč, ki jo bo delodajalec prejel do konca upravičenosti po ZZUOOP. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Velikost delnega povračila nadomestila plače, izplačanega za obdobje od novembra 2020 do januarja 2021, je omejena z velikostjo povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (73/3 ZZUOOP). Ukrep se izvaja v skladu s točko 3.1 začasnega okvira.

Delodajalec mora vlogi za 100-odstotno uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predložiti izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja (73/5 ZZUOOP). Delodajalec se pri oddaji vloge na zavod za zaposlovanje odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v velikosti 100 % ali 80 % (73/4 ZZUOOP). Delodajalec, ki je vlogo za november in december že vložil ali je že prejel sklep, se bo lahko pri oddaji zahtevka odločil, kolikšno velikost nadomestila plače po uveljavljal. Ravno tako bo imel možnost oddaje izjave.

Po ZZUOOP ukrep čakanja na delo traja od 1. oktobra do 31. decembra 2020. Vlada pa ga bo lahko s sklepom podaljšala za šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. ZIUOPDVE je trajanje ukrepa omejil do 31. januarja 2021 (69/1 ZZUOOP). Delodajalec mora vlogo na zavod za zaposlovanje vložiti najkasneje do 15. januarja 2021, četudi bo imel delavce na čakanju do konca meseca (74/1 ZZUOOP).

Zoper izdane sklepe zavoda za zaposlovanje ni več možnosti pritožbe, ampak le še upravni spor (74/5 ZZUOOP). Nov pravni pouk bo naveden v sklepih, izdanih na podlagi vloge, vložene od 28. novembra 2020 dalje. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da je kar 97 % vseh pritožb, ki se nanašajo na odločitve zavoda za zaposlovanje, zavrnjenih. Pozitivno rešene pritožbe pa se večinoma nanašajo na napačno štetje rokov. To težavo so že odpravili.

ZIUOPDVE dopolnjuje ZZUOOP v tem, da v času teka odpovednega roka delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo (76/6 ZZUOOP). Delavec sicer v času teka odpovednega roka lahko čaka na delo, vendar delodajalec za to obdobje ne bo upravičen do delnega povračila nadomestila plače.

Kršitev prepovedi odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga po ZZUOOP ni bila prekršek (126. člen ZZUOOP). To pomanjkljivost odpravlja ZIUOPDVE. Po ZZUOOP je namreč kršitev prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga prekršek, za katerega je predpisana globa. To velja od uveljavitve ZIUOPDVE.

Delodajalec je dolžan pred začetkom delavčevega dela na domu o tem obvestiti inšpektorat za delo (68/4 ZDR-1). Obseg obveščanja in obrazec nista predpisana, je pa priporočljivo, da obvestilo zaradi ugotavljanja morebitne škodljivosti dela za delavce, ki opravljajo delo na domu, vsebuje6

• poimenski seznam delavcev,
• skupno število delavcev, ki jim je odrejeno delo na domu,
• kakšno delo delavci opravljajo na domu,
• kje se delo opravlja in
• predvideno trajanje opravljanja dela na domu.

ZIUOPDVE pa je vsebino obvestila zakonsko določil. Delodajalec mora pred začetkom delavčevega dela na domu obvestiti Inšpektorat RS za delo o (102. člen ZIUOPDVE)

• podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
• podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec opravljal, predvideno obdobje trajanja in predviden delež delovnega časa opravljanja dela na domu), in
• morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, obvestilo vložijo elektronsko, prek informacijskega sistema SPOT. Drugi pa lahko obvestilo pošljejo priporočeno po pošti ali na elektronski naslov prijave.irsd@gov.si.

Ukrep velja do 31. decembra 2020. Vlada ga lahko s sklepom podaljša za šest mesecev. Sklep o podaljšanju mora objaviti v Uradnem listu RS.

Več o delu na domu lahko preberete v sestavku Organiziranje dela na domu v reviji IKS 8/20.