Sedmi interventni zakon: od kriznega dodatka do vračila državne pomoči

V sedmem interventnem zakonu so novi ukrepi izplačilo kriznega dodatka, odpoved pogodbe brez navedbe razloga, možnost izrabe letnega dopusta do 31. decembra 2021 in finančna pomoč pri izvedbi hitrih testov. Spremenjeno je nadomestilo plače za odsotnost zaradi višje sile in karantene, ki ne sme biti manjše od minimalne plače. Pri čakanju na delo bo delodajalec lahko dokazoval plačilo vseh obveznosti z izjavo in pri upadu prihodkov upošteval načelo sorazmernosti. Državno pomoč bo mogoče vrniti obročno.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Datum objave: 11. 01. 2021 / DAVŠČINE

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-191 (ZIUPOPDVE) je že sedmi interventni zakon. Na delovnopravnem področju prinaša nekaj novih institutov, glede veljavnih pa spremembe. Novi instituti so izplačilo kriznega dodatka z decembrsko plačo v velikosti 200 EUR, možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga delavcu, ki je pridobil pravico do starostne pokojnine, ter prenos neizrabljenega letnega dopusta iz let 2019 in 2020 v leto 2021 in možnost izrabe do 28. februarja oziroma 31. decembra 2021. Predvidena je tudi finančna pomoč pri izvedbi hitrih antigenskih testov na novi koronavirus. Pri že veljavnih institutih so nekatere pomembne spremembe. Nadomestilo plače delavcu za odsotnost zaradi višje sile in karantene ne sme biti manjše od minimalne plače. Pri dokazovanju upada prihodkov pri čakanju na delo in temeljnem dohodku bo s pravilnikom ministra za finance uveljavljeno načelo sorazmernosti. Državno pomoč bo mogoče vrniti obročno.

DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM

Od junija do decembra 2020 delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ureja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-192 (ZIUOOPE). Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-193 (ZZUOOP) je prinesel možnost podaljšanja ukrepa največ za šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. Vlada ga je podaljšala, zato velja do 31. junija 2021.4 Vlogo za dodelitev subvencije mora delodajalec na zavod za zaposlovanje vložiti najpozneje do 10. junija 2021 (25. člen ZIUPOPDVE).

Delodajalec mora ob vložitvi vloge izpolniti še dodatno izjavo, s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da je delavcem izplačal plačo oziroma nadomestilo plače (26. člen ZIUPOPDVE). V primeru lažne izjave mora prejeta sredstva vrniti (27. člen ZIUPOPDVE).

Če je delodajalec delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom le do 31. decembra 2020, jim mora z januarjem izdati nove odredbe. Na zavod za zaposlovanje mora v roku vložiti tudi novo vlogo.

KRIZNI DODATEK

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača (za november 2020) ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 EUR bruto I), delodajalec ob plači za december 2020 izplača krizni dodatek v velikosti 200 EUR. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Pojem plače pomeni osnovno plačo, dodatke (za nadurno delo, nočno delo, za delovno dobo in podobno), del plače za delovno uspešnost (stimulacijo) in del plače za poslovno uspešnost, če je določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec lahko krizni dodatek izplača tudi delavcem, katerih zadnja izplačana plača je večja od 1.881,16 EUR. Vendar to izplačilo ni krizni dodatek v smislu 85. člena ZIUPOPDVE, ampak gre za nagrado (stimulacijo) delavcu, ki se davčno in računovodsko obravnava kot plača.

Če delavec ni delal celoten december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka, ki se računa po efektivnih urah. Po delovnih dneh se lahko računa le pri delavcih, katerih delovni čas je enakomerno razporejen. Krizni dodatek delavcu ne pripada v primeru odsotnosti z dela, denimo ko je bil delavec na letnem dopustu, bolniško odsoten, na ukrepu čakanja na delo ali na ukrepu dela s skrajšanim delovnim časom in podobno.

ZGLED 1 : Delavec je decembra delal in čakal na delo

Delavec je od 1. do 15. decembra delal (88 ur), nato je do konca meseca čakal na delo (96 ur). Njegovo delo poteka od ponedeljka do petka po osem ur na dan.

Kolikšen sorazmerni del kriznega dodatka pripada delavcu?

Če delavec ni delal celoten mesec, mu pripada sorazmerni del kriznega dodatka. Do njega je upravičen le za delovne dneve, to je za 88 ur (11 dni). Za dneve, ko je čakal na delo, pa do kriznega dodatka ni upravičen. Tako mu pripada sorazmerni del kriznega dodatka za 88/184 ur. Delodajalec mora delavcu na praznični petek, 25. decembra, obračunati nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 Zakona o delovnih razmerjih* (ZDR-1).

* UL RS 21/13 … 203/20.

Delavcu pripada dodatek tudi za praznični in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

ZGLED 2 : Delavec je delal celoten december, razen na praznik

Delavec dela od ponedeljka do petka po osem ur na dan. Decembra je delal vse dni, razen v petek, 25. decembra.

Ali mu pripada celoten krizni dodatek?

Da, delavcu pripada krizni dodatek tudi za praznični in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Če 25. december ne bi bil praznik, ki je dela prost dan, bi delavec na ta dan delal. Zato mu za december pripada celoten krizni dodatek v velikosti 200 EUR.

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Celoten krizni dodatek pa mu pripada, če dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1).

Do kriznega dodatka pa niso upravičeni delavci, ki so zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Sredstva za izplačilo kriznega dodatka bodo delodajalcu povrnjena iz proračuna. Za povračilo mora delodajalec v sistemu eDavki predložiti izjavo, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek najpozneje do konca februarja 2021. Furs delodajalcu izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

Ob izplačilu mora delodajalec predložiti obrazec REK-1 z oznako vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem obrazcu REK vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem obrazcu REK pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, brez vpisa oznake vrste dohodka.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCU S PRAVICO DO STAROSTNE POKOJNINE

Delodajalec lahko po 21. členu ZIUPOPDVE delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (27/1 in 27/4 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5 – ZPIZ-2). Zavarovanec (moški ali ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri 65 letih, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe (27/1 ZPIZ-2) ali če je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe (27/4 ZPIZ-2).

Delavcu ob odpovedi pripadata 60-dnevni odpovedni rok in odpravnina, podobno kot v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (108. člen ZDR-1). Pripada mu torej odpravnina v velikosti

  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot 1 leto do 10 let,
  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen delodajalcu več kot 10 let do 20 let, in
  • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot 20 let.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Odpravnina ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določeno drugače.

Delodajalec se mora o izpolnitvi delavčevih pogojev prepričati. To lahko naredi tako, da to dejstvo preveri na ZPIZ. Poizvedbo opravi z obrazcem Zahteva delodajalca za ugotovitev datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino delavca6. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga delavcu, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je nezakonita.

Ukrep velja od 31. decembra 2020 in ni časovno omejen. Gre namreč za sistemsko spremembo ZDR-1, in ne le za začasen ukrep.

PRENOS NEIZRABLJENEGA LETNEGA DOPUSTA IZ LET 2019 in 2020 V LETO 2021

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta (162/3 ZDR-1). ZIUPOPDVE glede prenosa neizrabljenega letnega dopusta prinaša dve spremembi. Delavec ima do 28. februarja 2021 pravico izrabiti neizrabljen letni dopust iz leta 2019, ki ga ni izrabil niti v letu 2020 (54/1 ZIUPOPDVE). Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem novega koronavirusa, ali zaradi posledic epidemije COVID-19 ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021 (54/2 ZIUPOPDVE).

Ukrep velja od 31. decembra 2021 in ni časovno omejen.

ZGLED 3: Prenos neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2020 v leto 2021

Delavcu je bil za leto 2020 odmerjen letni odpust v trajanju 25 dni. Zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem novega koronavirusa, je izrabil le 7 dni letnega dopusta.

Koliko dni neizrabljenega letnega dopusta lahko prenese v leto 2021?

Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Če ima 5 delovnih dni na teden, je to 10 dni. Preostanek nad dvema tednoma pa lahko v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta (162/3 ZDR-1). Delodajalec lahko to referenčno obdobje tudi skrajša. Lahko celo določi, da mora delavec v tekočem letu izrabiti ves letni dopust tekočega leta in da prenos neizrabljenega v naslednje leto ni dovoljen. Glede na interventno določbo pa lahko delavec izjemoma ves neizrabljen letni dopust iz leta 2020 prenese v leto 2021 in ga izrabi do 31. decembra 2021. V konkretnem primeru to pomeni vseh 18 dni.

POMOČ ZA IZVEDBO HITRIH TESTOV

Upravičenec do pomoči za izvedbo hitrih antigenskih hitrih testov na novi koronavirus je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga. Upravičen je do pomoči za izvedbo hitrih testov v velikosti 40 EUR na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni se štejeta tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2, in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ. To pomeni, da ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti, večje od 5.000 EUR.

Upravičenec je odgovoren za namensko porabo sredstev in jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

ZGLED 4: Delodajalec bi sam testiral delavce

Delodajalec ima zaposlenih pet delavcev. Zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu bi delavce vsako jutri pred začetkom opravljanja dela testiral sam.

Ali to lahko naredi?

Ne. Država namenja pomoč za izvedbo hitrega testiranja, in ne le za nakup testov. Odvzem brisa lahko opravi le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa (106/6 ZIUPOPDVE). Hitro testiranje izvajajo samo pooblaščeni izvajalci.* To so Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in izvajalci, določeni s sklepom ministra za zdravje (41/1 in 5 ZZUOOP).

Za izplačilo pomoči mora upravičenec najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona v sistemu eDavki predložiti izjavo, da je upravičena oseba. Furs izplača pomoč v enkratnem znesku. Upravičenec, ki naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali sredstev ni namensko porabil, o tem obvesti Furs in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

VIŠJA SILA IN KARANTENA DELAVCA

Ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (obveznosti varstva otroka, ustavitev javnega prevoza ali zaprtje mej s sosednjimi državami) iz 57. do 67. člena ZZUOOP je podaljšan do 31. marca 2021.7

ZIUPOPDVE pa za nadomestilo plače za odsotnost zaradi karantene in višje sile od 1. decembra 2020 določa, da ne sme biti manjše od minimalne plače. Pri karanteni to velja za nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (59/1 in 59/2 ZZUOOP). Velikost delnega povračila nadomestila plače delodajalcu pa se ne spreminja in še vedno ostaja v velikosti bruto I nadomestila plače delavcu.

ČAKANJE NA DELO

Na zavodu za zaposlovanje postopki zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev tečejo počasi. Zato ZIUPOPDVE z namenom pospešitve postopka namesto preverjanja na Fursu predvideva vložitev izjave delodajalca, s katero potrjuje, da ni davčni dolžnik. Nekateri interventni zakoni prav tako niso določali, kako lahko prejemnik državne pomoči to vrne, zato je tudi to urejeno v ZIUPOPDVE.

Če je delodajalec delavcem čakanje na delo odredil le do 31. decembra 2020 in še vedno čakajo na delo, jim mora z januarjem izdati novo odredbo. Za novo obdobje mora v roku na zavod za zaposlovanje tudi vložiti novo vlogo.

Izjava delodajalca namesto preverjanja

Delodajalec mora imeti na dan oddaje vloge za delno povračilo nadomestila plače na zavod za zaposlovanje plačane zapadle obveznosti za vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ. Šteje se, da ne izpolnjuje obveznosti, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje vloge (74/2 ZZUOOP). To dejstvo je zavod za zaposlovanje preverjal po uradni dolžnosti prek Fursa.

ZIUPOPDVE zaradi hitrejšega postopka in zaradi neusklajenih Fursovih evidenc uvaja izjavo. Od 31. decembra delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo k vlogi priloži izjavo (36. člen ZIUPOPDVE), da

  • ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo,
  • ima izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let in
  • je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

Če se bo izkazalo, da je delodajalec pri oddaji vloge predložil lažno izjavo, bo moral vsa prejeta sredstva vrniti (37. člen ZIUPOPDVE). Poleg tega je to prekršek, za katerega je predpisana globa (91. člen ZIUPOPDVE).

Postopek vračila pomoči

Postopek vračila prejete državne pomoči v obliki delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo ureja le Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo8 (ZIUZEOP).

Zato ZIUPOPDVE postopek vračila ureja še po nadaljnjih interventnih zakonih, ki so urejali čakanje na delo. Subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja glede upada prihodkov, o tem obvesti Furs. To stori najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe.

Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1. januarja 2021, subjekt Furs o neizpolnjevanju pogoja glede upada prihodkov obvesti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti9.

Furs pojasnjuje, da bo delodajalec lahko izjavo za vračilo prejetih povračil nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo vložil v sistemu eDavki.10 Izjava bo na voljo predvidoma v začetku februarja 2021. V izjavi bo delodajalec označil, na podlagi katerega zakona (ZIUOOPE, ZZUOOP ali Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-1911 – ZIUPDV) je od zavoda za zaposlovanje prejel povračilo nadomestila plač za čakanje na delo in za katero obdobje. Podatke o povračilu bo Furs pridobil pri zavodu za zaposlovanje in na tej podlagi izdal odločbo o vračilu prejetih upravičenj.

Sorazmernost zmanjšanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019

Čakanje na delo je ukrep, ki velja že vse od 13. marca 2020. Do konca maja 2020 ga je urejal ZIUZEOP, junija ZIUOOPE, od julija do konca septembra 2020 pa ZIUPDV. Od oktobra do konca januarja 2021 pa ga ureja ZZUOOP. Od marca do septembra 2020 je bil kot pogoj, da je delodajalec upravičen do delne povrnitve nadomestila plače, določen več kot 10-odstotni upad prihodkov. Od oktobra do konca januarja 2021 pa je pogoj več kot 20-odstotni upad prihodov. Temeljni dohodek pa je bil ukrep, ki je bil prvič urejen v ZIUZEOP (marec–maj 2020), drugič pa v ZZUOOP (oktober 2020–marec 2021). V prvem obdobju je bil določen pogoj, da ga samozaposleni lahko obdrži, če mu bodo prihodki upadli za več kot 10 %. V drugem obdobju pa, če mu bodo upadli za več kot 20 %.

ZIUPOPDVE določa, da se bo pri ugotavljanju zmanjšanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upoštevalo načelo sorazmernosti. To pomeni, da se bo upoštevalo sorazmerno zmanjšanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Furs pojasnjuje, da bo to veljalo za ukrep čakanja na delo in temeljni dohodek po ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP.12 Merila sorazmernosti bo določil minister za finance s podzakonskim predpisom (89/2 ZIUPOPDVE). Veljala naj bi za čakanje na delo od junija 2020 in reševala delodajalce, ki so v letu 2020 začeli opravljati kakšne nove dejavnosti in so zato zaposlili nove delavce in podobno.

Obročno vračilo pomoči

Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko Furs in zavod za zaposlovanje dovolita obročno plačilo dolga iz naslova interventnih ukrepov v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev (90/1 ZIUPOPDVE). Iz besedila zakona je mogoče razumeti, da to velja za katerokoli državno pomoč (čakanje na delo, temeljni dohodek in podobno). Dvom se poraja, ker je člen umeščen v poglavje o čakanju na delo. Zavezanec mora v vlogi, ki jo odda v sistemu eDavki, navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije COVID-19. Furs pojasnjuje, da se lahko sklicuje na odloke o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, moteno oziroma prekinjeno dobavo surovin, ustavitev projektov in podobno.13

Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti. Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri.

Organ pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti. To stori, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Plačilo odloženih obveznosti se zavaruje s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja (bančne garancije, garantnega pisma zavarovalnice, cirkuliranega certificiranega čeka, avalirane menice, gotovinskega pologa in podobnega) ali z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.14

OPOMBE

  1. UL RS 203/20.
  2. UL RS 80/20 … 203/20 – ZIUPOPDVE.
  3. UL RS 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE.
  4. UL RS 190/20.
  5. UL RS 96/12 … 139/20.
  6. https://www.zpiz.si/cms/content2019/obrazci-arhiv.
  7. UL RS 195/20.
  8. UL RS 49/20 … 203/20.
  9. UL RS 11/07.
  10. Odgovor na vprašanje pod zaporedno številko 9 v Fursovi spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju (https://www.fu.gov.si/podrocja/#c8276).
  11. UL RS 98/20 in 152/20 – ZZUOOP.
  12. https://www.gov.si/novice/2020-12-31-kaj-sedmi-paket-protikorona-ukrepov-prinasa-davcnim-zavezancem.
  13. Odgovor na vprašanje pod zaporedno številko 58 v Fursovi spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju (https://www.fu.gov.si/podrocja/#c8276).
  14. Odgovor na vprašanje pod zaporedno številko 60 v Fursovi spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju (https://www.fu.gov.si/podrocja/#c8276).

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS