Odsotnost z dela zaradi karantene po četrtem interventnem zakonu

Od 11. julija, ko velja Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, do 30. septembra 2020 je delodajalec ponovno upravičen do povračila nadomestila plače delavcu za čas odrejene karantene. Vendar le, če mu ne more organizirati dela na domu. Če pa bo delavec odšel v državo z rdečega seznama in mu bo ob vstopu v Slovenijo odrejena karantena, ni upravičen do nadomestila plače, razen v primeru odhoda zaradi izrecno določenih osebnih okoliščin.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Datum objave: 20. 07. 2020 / DAVŠČINE

Odsotnost z dela zaradi odrejene karantene je od 29. marca do 30. maja 2020 urejal Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov1 (ZIUPPP). Od 31. maja do 10. julija je bilo nadomestilo plače za čas odrejene karantene v celoti strošek delodajalca. Od 11. julija, ko je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-192 (ZIUPDV), pa je nadomestilo plače za čas odrejene karantene pod določenimi pogoji znova izplačano v breme države.

Karanteno ureja Zakon o nalezljivih boleznih3 (ZNB). Gre za ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam. To velja za tiste, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (ebola, lassa, marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero sta minister, pristojen za zdravje, ali Vlada RS razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti (19/1 ZNB). Karanteno odredi minister za zdravje ali od njega pooblaščena oseba, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Upravičeni delodajalci

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja le delodajalec, ki izjavi, da delavcu ne more organizirati dela na domu (13. člen ZIUPDV). Če je narava oziroma vrsta dela delavca taka, da je to mogoče, ni upravičen do povračila. Izjava delodajalca, da delavcu ne more organizirati dela na domu, je priloga k vlogi, ki jo vloži na zavod za zaposlovanje. Delodajalec prav tako ni upravičen do povračila nadomestila plače, če je bila delavcu odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je bila v času njegovega odhoda na rdečem seznamu (15/5 ZIUPDV).

Velikost nadomestila plače delavca

Delavcu pripada nadomestilo plače za celotno obdobje, za katero mu je bila odrejena karantena (14. člen ZIUPDV) le, če mu delodajalec ne more organizirati dela na domu in če ni odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu (15/5 ZIUPDV). Velikost nadomestila plače pa je odvisna od tega, ali se je delavec odpravil v državo z rumenega ali zelenega seznama in ali je prišel v stik z okuženo osebo na delovnem mestu ali drugje.

Delavec ima pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 Zakona o delovnih razmerjih4 (ZDR-1), če

  • se odpravi v državo, ki je bila v času odhoda na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob prehodu meje v Republiko Slovenijo odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu (15/1 ZIUPDV) ali
  • mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu (15/2 ZIUPDV).

ZGLED 1 : Delavec je odšel v državo z rumenega seznama, ko se je vrnil, pa je bila na rdečem

Delavec je v času svojega dopusta odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rumenem seznamu. Med dopustom je Slovenija to državo zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja uvrstila na rdeči seznam. Delavec bi se lahko iz države z rdečega seznama vrnil še v času, ko je bila na rumenem, saj je bila javnost o tem pravočasno obveščena. Delodajalec delavcu ne more organizirati dela od doma, ker dela v proizvodnji.

Ali delavcu pripada nadomestilo plače za čas odrejene karantene?

Da. V trenutku, ko se je delavec odpravil v to državo, je bila na rumenem seznamu. Ne glede na to, da bi se delavec teoretično lahko vrnil še v času, ko je bila na rumenem, dejansko pa se je, ko je bila na rdečem seznamu, mu pripada nadomestilo plače za čas odrejene karantene. To velja ob pogoju, da mu delodajalec dela ne more organizirati od doma. Le v tem primeru bo tudi delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače od države.

Več o načinu izračuna nadomestila plače po 137/7 ZDR-1 lahko preberete v sestavku Nadomestilo plače v breme delodajalca v reviji IKS 10/19.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, ta pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal (15/3 ZIUPDV). Do enake velikosti nadomestila plače je upravičen tudi javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve na delo v tujino, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu (15/4 ZIUPDV).

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je bila v času odhoda na rdečem seznamu, v času odrejene karantene ni upravičen do nadomestila plače. V tem primeru namreč ne gre za višjo silo, zaradi katere bi delavcu pripadalo nadomestilo plače po 137/6 ZDR-1. Četudi bi delodajalec delavcu izplačal nadomestilo plače, pa zanj ne bi bil upravičen do povračila od države.

ZGLED 2 : Kako lahko ukrepa delodajalec v primeru, ko je delavec kljub njegovi prepovedi v času dopusta odšel v državo z rdečega seznama

Delavec je v času svojega dopusta odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu. To je storil kljub temu, da mu je delodajalec odhod v države z rdečega seznama prepovedal, saj je vedel, da bo ob vrnitvi v Slovenijo dobil 14-dnevno karanteno. Delodajalec je delavcu odobril le dva tedna letnega dopusta, pri tem pa ga je opozoril, da ga po dveh tednih odsotnosti nujno potrebuje, saj imajo naročila strank.

Kakšne delovnopravne možnosti ima delodajalec na voljo?

Delavec, ki po zaključku odobrenega letnega dopusta zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, in ni podana višja sila (ker je zavestno odšel v državo z rdečega seznama), se lahko z delodajalcem dogovori o drugi podlagi odsotnosti (podaljšanje letnega dopusta, neplačan dopust, koriščenje ur in podobno). Če se o tem ne sporazumeta, je delavec z dela neopravičeno odsoten. To je kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca. Od delodajalca pa je odvisno, kako bo ukrepal.

Delodajalec lahko delavcu izda pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo, kar pomeni, da do prenehanja delovnega razmerja še ne pride. Bi mu pa to lahko odpovedal ob naslednji kršitvi (85/1 ZDR-1). Hujša sankcija pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (110. člen ZDR-1). Z njo delodajalec doseže takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved pa mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (109. člen ZDR-1). Tako mnenje je podalo tudi MDDSZEM*.

* https://www.gov.si/novice/2020-06-23-pojasnilo-glede-odrejene-karantene-delavcem-ter-moznih-postopanj-delodajalca/

Delodajalec bo tako odsotnost delavca, za katero mu ne pripada nadomestilo plače, obračunal kot neplačano odsotnost. Lahko pa se z delavcem dogovori za drugo obliko odsotnosti (na primer za neplačan dopust, dopust ali koriščenje ur).

NAČIN OBRAČUNA NEPLAČANE ODSOTNOSTI

Čas, ko delavec med trajanjem delovnega razmerja nima pravice do nadomestila plače, se všteje v zavarovalno dobo le, če je plačan prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (132. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju* – ZPIZ-2).

Delodajalec obračuna in plača vse prispevke za socialno varnost delavca in delodajalca od plače delavca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov. Te so valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Sloveniji na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek (150. člena ZPIZ-2).

Delavec je zavezanec za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevka zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti (0,14 %) in prispevka zavarovanca za starševsko varstvo (0,10 %). Zavezanec za plačilo vseh drugih prispevkov (15,50 % prispevka zavarovanca za PIZ in prispevkov delodajalca v velikosti 16,10 %) je delodajalec (152/1 ZPIZ-2). Delodajalec se mora z delavcem dogovoriti, na kakšen način bo delavec delodajalcu povrnil tiste prispevke, za katere je delavec zavezanec za plačilo (v skupni velikosti 6,60 %). Lahko se dogovorita, da mu delodajalec te prispevke na podlagi pobotne izjave odtegne pri prvem naslednjem izplačilu plače ali pa da jih delavec nakaže na transakcijski račun podjetja. Če do povrnitve prispevkov od delodajalca ne pride, se ti štejejo za boniteto delavca.

* UL RS 96/12 … 75/19.

Do nadomestila plače v velikosti polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot do 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1), je delavec upravičen le v primeru odhoda v državo z rdečega seznama v primeru naslednjih osebnih okoliščin (15/5 ZIUPDV):

  • smrti zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • smrti staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
  • rojstva otroka.

Delavec mora delodajalcu najkasneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi naštetih osebnih okoliščin.

Zaradi pravilnega obračuna nadomestila plače bodo odločbe o odreditvi karantene vsebovale razlog za odreditev (15/6 ZIUPDV). Delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene pa mora to posredovati delodajalcu (15/7 in 15/8 ZIUPDV).

Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače zaradi odrejene karantene v tem času ne izplačuje (16/1 ZIUPDV).

ZGLED 3: Delavec med karanteno zboli za virozo

Delavcu je bila odrejena karantena. V tem času zboli za virozo. Zdravnik mu odobri bolniški dopust.

Kolikšno nadomestilo plače pripada delavcu za čas odrejene karantene in čas bolniškega dopusta?

Če delavec med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače zaradi odrejene karantene v tem času ne izplačuje (16/1 ZIUPDV). To pomeni, da za dneve, ko je bil delavec v času odrejene karantene na bolniškem dopustu zaradi viroze, mu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (137/8 ZDR-1). Za dneve v času odrejene karantene, ko pa ni bil na bolniškem dopustu, mu pripada nadomestilo plače po 15. členu ZIUPDV.

Mogoč je tudi primer, da je delavec ob odrejeni karanteni ali med njenim trajanjem uveljavil delo s skrajšanim delovnim časom oziroma je do njega upravičen in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. V tem primeru se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po omenjenih predpisih, kot da bi delal (16/2 ZIUPDV).

ZGLED 4: Karantena v času dela s skrajšanim delovnim časom

Delodajalec je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom. V obdobju veljavnosti odredbe je delavec odšel na letni dopust v državo, ki je bila v času njegovega odhoda na rumenem seznamu. Ob vrnitvi v Slovenijo mu je bila, ker je država prešla na rdeč seznam, odrejena karantena.

Ali je delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače za čas odrejene karantene?

Četudi delodajalec koristi ukrep skrajšanja delovnega časa, je zaradi odrejene karantene upravičen do povračila nadomestila plače. V času odrejene karantene delavcu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Osnova pa so plače za polni delovni čas. Delavcu pripada nadomestilo plače za polni in ne skrajšani delovni čas.

Povračilo nadomestila plače delodajalcu

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti (18/1 ZIUPDV). Delodajalec ni upravičen do povračila nadomestila plače, če lahko delavcu, ki mu je bila odrejena karantena, organizira delo od doma in za delavca, ki je odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu.

O izplačilu nadomestila plače delavcem v karanteni delodajalec poroča na obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1001 – Plača in nadomestilo plače in na obrazcu iREK. Na teh obrazcih obračuna in plača prispevke za socialno varnost delodajalca in delavca in akontacijo dohodnine za delavca. Zavod za zaposlovanje delodajalcu povrne bruto nadomestilo plače (bruto I nadomestilo). Tako je zavod za zaposlovanje pojasnil tudi Zvezi RFR. Delodajalca pa bremenijo prispevki za socialno varnost delodajalca, ki jih od zavoda ne dobi povrnjenih.

Povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (18/2 ZIUPDV). Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni (18/4 ZIUPDV). Delodajalec mora delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru mora vsa prejeta sredstva vrniti (19. člen ZIUPDV), ravnanje pa se šteje za prekršek, za katerega je določena globa (46. člen ZIUPDV).

Delodajalcu pripada nadomestilo zaradi odrejene karantene za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom (18/3 ZIUPDV).

Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020 (20. člen ZIUPDV).

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu za zaposlovanje v 30 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene (17/1 ZIUPDV). Zavod za zaposlovanje pa o vlogi odloči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (17/3 ZIUPDV).

Delodajalec mora vlogi priložiti kopijo odločbe o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz 15/5 ZIUPDV pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin (17/2 ZIUPDV).

Delodajalec na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače z zavodom za zaposlovanje sklene pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti (17/4 ZIUPDV). Vsebina pogodbe je predpisana (17/5 ZIUPDV).

Zavod za zaposlovanje bo opravljal tudi finančni in administrativni nadzor nad utemeljenostjo povrnjenih nadomestil plače. Zato ima tudi pravico, da od delodajalca neposredno pridobiva dokazila in listine, ki dokazujejo utemeljenost pravice do povračila nadomestila plače (22. člen ZIUPDV). Če mu delodajalec tega ne omogoči, je to prekršek, za katerega je določena globa (46. člen ZIUPDV).

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem povračila nadomestila plače za čas odrejene karantene pa bo izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (23. člen ZIUPDV).

OPOMBE

  1. UL RS 36/20.
  2. UL RS 98/20.
  3. UL RS 33/06.
  4. UL RS 21/13 ... 81/19.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS