Čakanje na delo po interventnem megazakonu

Zaradi interventnih ukrepov države za zajezitev epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, so pravila čakanja na delo drugačna, kot sicer veljajo po delovnopravni zakonodaji. Interventni megazakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičeni delodajalec, velikost povračila nadomestila plače in prispevkov za socialno varnost delodajalcu, znesek najmanjšega nadomestila, ki mora biti izplačan delavcu, in sankcije v primeru kršitve pravil.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 14. 04. 2020
Datum posodobitve: 15. 05. 2020

Splošno o institutu čakanja na delo, kot ga ureja Zakon o delovnih razmerjih* (ZDR-1), lahko preberete v sestavku Čakanje na delo.

* UL RS 21/1381/19.

Čakanje na delo je delovnopravni institut, ki ga že od leta 2013 ponovno ureja Zakon o delovnih razmerjih1 (ZDR-1) v 138. členu. Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je bil najprej sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov2 (ZIUPPP). V 2. do 11. členu je uredil nadomestila plač, ki jih bo delno povrnila država, če bo delodajalec delavcem, ki jim začasno ne more zagotavljati dela, odredil čakanje na delo. Ker se je v času do njegove uveljavitve izkazalo, da to za delodajalce ne bo zadosten finančni ukrep, je država sprejela še Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo3 (ZIUZEOP) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo4 (ZIUZEOP-A). V njima je med drugim na novo urejeno tudi povračilo nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov od tega nadomestila za vsa socialna zavarovanja.

Za razumevanje ureditve čakanja na delo po ZIUPPP in ZIUZEOP je zelo pomembna časovna razmejitev veljavnosti teh dveh zakonov. ZIUZEOP velja od 11. aprila do 31. maja in za obdobje od 13. marca do 31. maja v celoti drugače ureja čakanje na delo kot ZIUPPP. S tem je veljavnost ZIUPPP glede čakanja na delo zamaknjena z 29. marca na 1. junij. Ob predpostavki, da veljavnost ZIUZEOP ne bo podaljšana do 30. junija.

O čakanju na delo doma, kot ga ureja 138. člen ZDR-1, lahko več preberete v sestavku Čakanje na delo.

Zapisano temelji na stališčih, ki so jih zavzeli pristojni organi, a se v času pisanja/objave sestavka spreminjajo. Zato je ob uporabi tega sestavka treba spremljati spremembe predpisov ter nove in spremenjene razlage pristojnih razlagalcev zakonodaje.

Ureditev čakanja na delo po interventnem megazakonu

Po interventnem megazakonu je delodajalec pod določenimi pogoji upravičen do povračila izplačanega nadomestila za čakanje na delo (zmanjšanega za prispevke delavca) in do oprostitve vseh vrst prispevkov za socialno varnost delodajalca in delavca. Oprostitev uveljavlja v obrazcih REK-1 in iREK, povračilo izplačanega nadomestila pa zahteva od zavoda za zaposlovanje.

Upravičeni delodajalci

Do vračila izplačanih nadomestil plač in prispevkov za socialno varnost je upravičen vsak delodajalec v Sloveniji, razen neposredni in posredni proračunski uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, čigar delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %, in delodajalec, ki opravlja finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020 (22/1 ZIUZEOP). Poleg omenjenih prav tako niso upravičeni tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji. Upravičeni pa so tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz 22/2 ZIUZEOP ter imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah5 ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah6.

Za nadomestila plač zaposlenih pri državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcih javnih pooblastil in izvajalcih javnih služb, do katerih pride zaradi neizvajanja javnih storitev v času epidemije, velja posebna obravnava, ki ni predmet tega sestavka. Sredstva za nadomestila se tem delodajalcem zagotovijo iz proračuna (94/2 ZIUZEOP).

Pogoji za povračilo nadomestila za čakanje na delo

Do uveljavitve ZIUZEOP-A je veljalo, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. To dejstvo delodajalec potrdi z že napisano izjavo v elektronski vlogi, ki jo vloži na zavod za zaposlovanje. V primeru, da ta pogoj za pomoč ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral celotno pomoč naknadno vrniti. Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 ali sploh ni posloval, je do pomoči za marec upravičen, če je utrpel vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020, do pomoči za april in/ali maj pa je upravičen, če je utrpel vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 (22/2 ZIUZEOP).

Po ZIUZEOP-A (z veljavnostjo od 13. marca 2020) pa so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Sprememba kriterija glede na prehodno določbo 51. člena ZIUZEOP-A pomeni, da se postopki, začeti pred 1. majem 2020 na podlagi 29. člena ZIUZEOP, dokončajo po 29. členu ZIUZEOP, razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah ZIUZEOP-A za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči. Za pravilno oceno upada prihodkov je pomembno tudi razumevanje, kateri prihodki se upoštevajo in kako se ugotavljajo. Po ZIUZEOP-A je določeno, da se za prihodke štejejo čisti prihodki od prodaje in nadomestila za starševsko varstvo (slednje se upošteva pri samozaposlenih, ki so delodajalci). Pri tem se upošteva pripoznanje teh prihodkov po računovodskih pravilih (SRS oziroma MSRP oziroma po zakonu, ki ureja računovodstvo). Skladno z računovodskimi standardi se poslovni dogodki pripoznajo, ko nastanejo, in ne šele ob plačilu. Praviloma se prihodki pripoznajo, ko je storitev ali dobava opravljena, ne glede na to, ali je račun izdan ali plačan. Pri računanju skupnih prihodkov se tako ne vštejejo prihodki iz državne pomoči po interventnem megazakonu.

Več o računovodski obravnavi lahko preberete v sestavku Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

Upoštevati pa je treba tudi 20.a člen ZIUZEOP, ki določa pogoje dodelitve državne pomoči.

ZGLED 1: Delodajalec je začel poslovati marca 2020

Delodajalec je začel poslovati 1. marca 2020, tik pred razglasitvijo epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus.

Glede na katero poslovno leto oziroma mesec mora izkazovati upad prihodkov, da bo upravičen do povračila nadomestila plače in plačila prispevkov za socialno varnost?

Po ZIUZEOP je veljalo, da oceno, da jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019, podajajo le poslovni subjekti, ki so poslovali celotno leto 2019. Tisti, ki niso poslovali celotno leto 2019 ali v letu 2019 sploh niso poslovali, so upravičeni do pomoči, če izjavijo, da so utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Pri slednjem dokazovanju mora delodajalec primerjati zmanjšanje prihodkov v marcu, aprilu in maju glede na februar. Od uveljavitve ZIUZEOP-A s 1. majem 2020 pa velja (z veljavnostjo od 13. marca), da so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec sredstva, prejeta na podlagi ukrepa, naknadno vrne.

Po mnenju Zveze RFR je vprašanje, kateri prihodkovni kriteriji bodo za zavezanca veljali, odvisno od tega, kdaj je na zavod za zaposlovanje vložil vlogo za povračilo nadomestila plače (51. člen ZIUZEOP-A)*. Če jo je vložil do vključno 30. aprila 2020, se bodo upoštevali kriteriji, ki so za zavezanca ugodnejši. Če pa jo je vložil 1. maja 2020 ali pozneje, pa se bodo upoštevali le kriteriji po ZIUZEOP-A, torej vsaj 10-odstotni upad prihodkov.

* V praksi mnenje o tem še ni poenoteno.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače pa ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja in ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Med temi obveznostmi so denimo obveznost za akontacijo dohodnine, za dohodnino, za prispevke za socialno varnost, za DDV, za davek od dohodkov pravnih oseb, za (zamudne) obresti od teh davkov in prispevkov, za carine, za trošarine in za globe za davčne prekrške. Med nedavčne obveznosti pa spadajo denimo globe drugih organov (policije, sodišč, upravnih enot).

Šteje se, da delodajalec prav tako ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge (29/1 ZIUZEOP). Gre za obrazce REK za dohodke iz delovnih razmerij (denimo REK-1 in REK-1a). Podatek, ali je delodajalec predložil vse obrazce REK-1 za izplačilo plač in drugih dohodkov iz delovnih razmerij v zadnjih petih letih, bo Fursu zagotavljal zavod za zaposlovanje. Do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve obrazca REK-1, in tudi delodajalci, ki so plače izplačali, a davčnemu organu niso predložili obrazca REK-1. Za namene izvajanja tega ukrepa se ne razlikuje med zavezanci, ki so plačo izplačali, a niso predložili obrazcev REK, in tistimi, ki plač niso izplačali in niso bili dolžni predložiti obrazcev REK.

Delodajalec, ki vloge za povračilo izplačanega nadomestila (zmanjšanega za prispevke) sploh še ni vložil, je ni vložil pravočasno ali je bila njegova vloga zavrnjena, jo je lahko vložil še v osmih dneh od uveljavitve novele ZIUZEOP-A, to je  pomenilo do 9. maja 2020.

Omejitve in obveznosti delodajalca

Delodajalec ima lahko zaposlene tudi delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom. ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, in sicer tistega po volji pogodbenih strank (zaposlitev pri več delodajalcih, dopolnilno delo, delna upokojitev in podobne) in tistega v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu).

Delodajalec ima lahko zaposlene tudi delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom. ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, in sicer tistega po volji pogodbenih strank (na primer zaposlitev pri več delodajalcih, dopolnilno delo, delna upokojitev in podobne) in tistega v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu).

ZGLED 2: Povračilo nadomestila in oprostitev plačila prispevkov, če delavec dela s krajšim delovnim časom

Delavec je zaposlen pri delodajalcu s krajšim delovnim časom 20 ur na teden zaradi starševstva in je na čakanju na delo.

Koliko bo delodajalcu država povrnila?

Delodajalec lahko odredi čakanje na delo po ZIUZEOP vsem delavcem. Tistim, ki delajo s krajšim delovnim časom po volji pogodbenih strank (65. člen ZDR-1), in tistim, ki tako delajo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu (67. člen ZDR-1).

Če je delavec ob napotitvi na čakanje na delo ali med njegovim trajanjem uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom (ne glede na razlog) in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se delodajalcu nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma do plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj, kot da bi delal (27/2 ZIUZEOP).

Delodajalec lahko delavce, ki so na čakanju na delo, menja, vendar je pri tem omejen. ZIUZEOP-A je določbo, da se delavec lahko v tekočem mesecu vrne na delo le za sedem zaporednih dni, o čemer mora delodajalec prej obvestiti zavod za zaposlovanje (24/2 ZIUZEOP), spremenila v pravilo, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

Do uveljavitve ZIUZEOP-A je zavod za zaposlovanje tolmačil, da sta možni sta dve vrsti čakanja na delo. Neprekinjena in prekinjena. Njihovo stališče je tudi bilo, da če bo šlo za neprekinjeno čakanje (delavec bo delal do sedem dni v tekočem mesecu), bodo delodajalcu povrnili nadomestilo plače in bo oproščen plačila socialnih prispevkov za celoten mesec, kot če delavec v tekočem mesecu ne bi delal sedem dni. To tolmačenje je zavod za zaposlovanje pred uveljavitvijo ZIUZEOP-A s spletne strani umaknil. Na novo je zdaj določeno, da je vrnitev delavca nazaj na delo njegova pravica in da ni nujno, da delavec pride nazaj na delo za sedem zaporednih dni, ampak za sedem delovnih dni. Zavod za zaposlovanje tolmači, da je tekoči mesec koledarski mesec. Glede povračila nadomestila plače delodajalcu pojasnjujejo, da bo v vseh primerih, ko je delavec med čakanjem na delo delal (to velja za vsa čakanja od 13. marca 2020), dobil povrnjeno nadomestilo plače le za tiste dni, ko je delavec dejansko čakal na delo. Za dni, ko je delavec delal, pa delavcu pripada plača in je strošek delodajalca.

Iz obvestila7 na spletni strani zavoda za zaposlovanje je mogoče razumeti, da lahko delodajalec delavca v tekočem mesecu vpokliče nazaj na delo za več ali manj kot sedem dni. Način sporočanja morebitnega ponovnega čakanja na delo zavodu za zaposlovanje pa je odvisen od števila delovnih dni delavca v tekočem mesecu.

Če delodajalec delavca vpokliče na delo, mora to na zavod za zaposlovanje predhodno sporočiti (31/3 ZIUZEOP); zavodu sporoči, za koliko dni se bo delavec vrnil na delo. Če delavca vpokliče na delo le do vključno sedem dni v tekočem mesecu, ob ponovni odreditvi čakanja na delo nova vloga in nova odredba nista potrebni. V tem primeru torej ni nobenega sporočanja zavodu za zaposlovanje.

Če pa delodajalec delavca, ki ga je v tekočem mesecu že poklical nazaj na delo za sedem dni, znova pokliče na delo (na primer osmi, deveti ali še kateri dan), mu ni treba predložiti nove vloge, ampak mora poslati le novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na elektronski naslov gpzrsz@ess.gov.si, z navedbo številke sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020). Ne sme pa delodajalec pred vrnitvijo delavca na delo pozabiti to sporočiti zavodu za zaposlovanje na elektronski naslov.

ZGLED 3: Kdaj je potrebno na zavod za zaposlovanje poslati novo odredbo?

Delodajalec je prijavil za delavca čakanje na delo od 1. aprila do 31. maja. Dne 4. maja ga je vpoklical nazaj na delo za tri dni. S 7. majem mu je ponovno odredil čakanje na delo. Delodajalec je že prejel sklep zavoda za zaposlovanje za čakanje na delo do 31. maja.

Kaj mora delodajalec sporočiti zavodu za zaposlovanje?

Delodajalec mora pred vrnitvijo delavca prekinitev čakanja na delo sporočiti na elektronski naslov gpzrsz@ess.gov.si. Sporoči, za koliko dni se bo delavec vrnil na delo. Delodajalec ob ponovnem čakanju na zavod za zaposlovanje ne vloži nove vloge niti ne pošilja nove odredbe o čakanju na delo, ker bo delavec delal manj kot sedem dni. Če pa bi delavec delal več kot sedem dni, pa ob ponovni odredbi čakanja na delo na zavod za zaposlovanje nova vloga ni potrebna, mora pa delodajalec poslati novo odredbo. To stori tako, da jo pošlje na elektronski naslov gpzrsz@ess.gov.si, z navedbo številke sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020).

ZGLED 4: Kaj je potrebno ob ponovni odredbi čakanja na delo sporočiti zavodu za zaposlovanje, če se je prejšnje čakanje na delo izteklo?

Delodajalec je prijavil za delavca čakanje na delo od 1. aprila do 3. maja. S 4. majem je delavec prišel na delo za tri dni. S 7. majem mu je delodajalec ponovno odredil čakanje na delo. Delodajalec je že prejel sklep zavoda za zaposlovanje za čakanje na delo do 3. maja.

Kaj mora delodajalec sporočiti zavodu za zaposlovanje?

V tem primeru mora delodajalec v osmih dneh od napotitve na čakanje na delo na zavod za zaposlovanje vložiti novo vlogo (do 14. maja), delavcu pa dati novo odredbo o čakanju na delo. Sporočanje o vrnitvi na delo ni potrebno, saj se mu je z dnem vrnitve (4. maja) čakanje na delo izteklo in ga delodajalec ni prekinil.

ZGLED 5: Menjavanje delavcev na čakanju

Delodajalec kljub razglašeni epidemiji posluje v zmanjšanem obsegu, zato je vsem petim zaposlenim delavcem s 1. majem  odredil čakanje na delo. Ko nabere dovolj strank, nekaj delavcev za tri dni pokliče na delo. Nato jim ponovno odredi čakanje na delo. To naredi vsak teden znova.

Ali bo upravičen do povračila nadomestila plače in plačila socialnih prispevkov?

Zavod za zaposlovanje pojasnjuje, bo delodajalcu povrnil nadomestilo plače in bo oproščen plačila socialnih prispevkov le za obdobje dejanskega čakanja na delo. V obdobju, ko pa bo delavec delal, mu pripadajo plača in povračila v povezavi z delom, ki pa so strošek delodajalca.

Delodajalec delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo (31/2 ZIUZEOP).

ZGLED 6: Odrejanje nadurnega dela

Delodajalec opravlja dve dejavnosti. Ker z eno lahko nemoteno posluje, celo bolje kot v normalnih razmerah, delavci delajo. Drugo pa mora imeti zaradi odloka vlade zaprto, zato so ti delavci na čakanju na delo. Ker je pri delujoči dejavnosti zaradi njene narave obseg dela povečan, morajo delavci opravljati tudi nadurno delo.

Ali bo delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila socialnih prispevkov, glede na to, da bodo delavci, ki delajo, opravljali nadurno delo?

Delodajalec delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo (31/2 ZIUZEOP). Glede na to, da ima delodajalec dve povsem ločeni dejavnosti in da delavci ene dejavnosti ne znajo opravljati dela druge, lahko delavcem, ki delajo, odredi opravljanje nadurnega dela. Delodajalec tako ne bo kršil tega določila in bo tudi ob drugih izpolnjenih pogojih upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost.

Če delodajalec pravil o nadurnem delu in javljanju, da se delavec vrača nazaj na delo ne upošteva, mora prejeta sredstva vrniti v trikratni velikosti (31/4 ZIUZEOP). Poleg tega je to prekršek, za katerega se z globo kaznujeta delodajalec in odgovorna oseba delodajalca (105. člen ZIUZEOP). Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti tudi v primeru, če v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja, začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (31/5 ZIUZEOP).

Delodajalec ni omejen s tem, da bi moral delavcem, katerih delovni čas je neenakomerno razporejen, najprej odrediti izrabo presežka ur, šele nato čakanje na delo. Zakonodaja ga prav tako ne omejuje s tem, da bi delavci morali najprej izrabiti letni dopust, šele nato pa čakati na delo.

Čakanje na delo pa se lahko tudi prekine. To se zgodi, če delavec v dogovoru z delodajalcem v času čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta in ima za čas izrabe pravico do nadomestila plače po 137/2 ZDR-1. Ravno tako se čakanje na delo prekine, če delavec med čakanjem na delo zboli in gre na bolniški dopust. Poleg tega se prekine tudi, če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov. V tem primeru se obračuna nadomestilo za tisto vrsto odsotnosti, do katere je prišlo (na primer obračun nadomestila za bolniško odsotnost).

ZIUZEOP prav tako ne določa, najmanj koliko delavcev mora delodajalec poslati na čakanje na delo, da bo upravičen do povračila nadomestila plače.

Ni pa delodajalec omejen glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga. Kadarkoli od 13. marca do 31. maja in tudi potem (če se čakanje zaključi do 31. maja) lahko, če ugotovi, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog), delavca odpusti.

ZGLED 7: Odpoved pogodbe o zaposlitvi med čakanjem na delo

Delodajalec je edinemu delavcu odredil čakanje na delo od 13. marca. Po enem mesecu je ugotovil, da ko bo ponovno začel opravljati dejavnost, zanj ne bo imel dela.

Ali ga lahko kljub temu, da je na čakanju na delo, odpusti iz poslovnega razloga?

Lahko. ZIUZEOP v povezavi z odpuščanjem delavcev iz poslovnega razloga ne vsebuje nobenih omejitev. To velja za delavce, ki so na čakanju na delo od 13. marca do 31. maja. Delodajalec lahko delavca odpusti med čakanjem na delo in tudi po prenehanju čakanja na delo. Omejitev v zvezi z odpuščanjem pa ima ZIUPPP. Če bo po pravilih ZIUPPP delavec na čakanju na delo še od 1. junija, pa delodajalec delavca ne bo smel odpustiti iz poslovnega razloga.

Vračilo prejetih sredstev v primeru delitve dobička in izplačila nagrad poslovodstvu in drugih primerih

ZIUZEOP-A je pomembno spremenil tudi 99. člen ZIUZEOP. Po novem velja, da morajo delodajalci, ki so uveljavili oprostitev plačila prispevkov (28. člen ZIUZEOP) v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vrniti znesek prejete pomoči, če je prišlo od uveljavitve tega zakona (to je od 11. aprila 2020) do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. Ta znesek pomoči morajo torej vrniti z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz ZIUZEOP do dneva vračila. Gre za zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti8, ki so trenutno 8 % letno.

Delodajalec, ki naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev za ti dve upravičenji, o tem obvesti Furs in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

Velikost nadomestila za čakanje na delo

Delodajalec je upravičen do povračila nadomestila plače (bruto nadomestilo, zmanjšano za prispevke delavca) in do oprostitve plačila vseh socialnih prispevkov od 13. marca do 31. maja. Delavec ima zaradi začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 (ZDR-1). ZIUZEOP pa dodatno določa, da nadomestilo plače ne sme biti manjše od minimalne plače (940,58 EUR). To velja tudi v primeru, da delodajalec ne uveljavlja povračila nadomestila plače. Delodajalcu bo država povrnila nadomestilo plače največ v velikosti mesečne plače za leto 2019 (1.753,84 EUR) (odslej povprečna plača). Ne glede na to pa mora delodajalec delavcu obračunati in izplačati nadomestilo v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, a obenem najmanj v znesku minimalne plače (940,58 EUR). Če je delavčevo nadomestilo večje od povprečne plače, je znesek nad tem strošek delodajalca.

ZGLED 8: Nadomestilo plače za čakanje na delo manjše od minimalne plače

Delodajalec je edinemu delavcu odredil čakanje na delo od 13. marca. Delavčeva osnovna plača je enaka minimalni. Zaposlen je šele pol leta (nima še dodatka na minulo delo). Delavcu po ZDR-1 pripada nadomestilo plače za čas čakanja na delo v velikosti 80 % od sorazmernega dela minimalne plače:

940,58 EUR/176 ur × 104 ure = 555,80 EUR 

555,80 EUR × 80 % = 444,64 EUR.

Ali lahko delodajalec izplača delavcu manjše nadomestilo od sorazmernega dela minimalne plače za tisti čas, ko je delavec na čakanju na delo?

Ne. Delodajalec mora delavcu za čas čakanja na delo izplačati sorazmeren del minimalne plače, kar znaša 555,80 EUR. Kljub določbi 138. člena ZDR-1 mora upoštevati še 26/2 ZIUZEOP, ki pa določa, da nadomestilo plače ne sme biti manjše od minimalne plače v Sloveniji. To minimalno plačo pa je treba preračunati glede na dejanske ure v marcu (176) in upoštevajoč ure (po njegovi predvideni razporeditvi dela), ko je na čakanju.

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznik ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal (29/10 ZIUZEOP).

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 manjši od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače v velikosti deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delodajalec je od izplačanih nadomestil plač od 13. marca do 31. maja oproščen tudi plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja, vendar največ od nadomestila plače do velikosti povprečne plače (1.753,84 EUR) oziroma za sorazmerni znesek, če delavec ni na čakanju na delo celoten mesec.

Velikost nadomestila plače po 137/7 ZDR-1 se izračunava na tri načine, odvisno od tega, kako je bil delavec prisoten na delovnem mestu pred začetkom odsotnosti.

Več o načinu izračuna nadomestila lahko preberete v sestavku Nadomestila plače v breme delodajalca v reviji IKS 10/19 in v sestavku Čakanje na delo.

Če je bila plača delavca zmanjšana zaradi določitve krajšega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega delovnega časa od polnega (24/3 ZIUZEOP).

V primeru, da je delavec v posameznem mesecu deloma na čakanju in deloma dela, za kar prejema plačo, lahko delodajalec pripravi le en obračunski list. Poročanje v obrazcih REK pa mora biti ločeno, če delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov za to izplačano nadomestilo plače (poročanje prek obrazca REK-1 z oznako vrste dohodka 1004).

Obdavčitev nadomestila za čakanje na delo

Upravičeni delodajalec (izpolnjuje pogoje za interventna ukrepa za delavce na čakanju) je v času veljavnosti interventnih ukrepov po megazakonu za delavce, ki so na čakanju, upravičen do oprostitve vseh prispevkov za socialno varnost in do povračila bruto nadomestila plače tem delavcem, zmanjšanega za prispevke zavezanca. Tako je delodajalec v celoti razbremenjen stroškov izplačevanja nadomestil plač delavcem na čakanju, če izpolnjuje pogoje po interventnem megazakonu.  To drži, če bruto nadomestilo ne presega zneska 1.753,84 EUR. Omejitev v velikosti povprečne plače se nanaša na mesečno obdobje in jo je treba v primeru, ko delavec ni na čakanju celoten mesec, sorazmerno preračunati glede na dneve čakanja na delo. S tem je mišljen bruto znesek.

Delodajalec mora od nadomestil plače obračunati in odtegniti vse prispevke za socialno varnost delavca, sam pa mora tudi obračunati vse prispevke za socialno varnost od bruto nadomestila za čakanje na delo (prispevke za socialno varnost delodajalca). Od davčne osnove od tega nadomestila mora tudi obračunati in odtegniti akontacijo dohodnine, ki jo mora tudi plačati davčnemu organu.

Prispevke za socialno varnost mora delodajalec obračunati v skladu z veljavno zakonodajo in tudi pri uporabi tega interventnega ukrepa pri tem ni posebnosti. To pomeni, da mora tudi pri obračunu prispevkov od nadomestila plače te obračunati od najmanjše osnove za obračun teh prispevkov (144/4 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju9 – ZPIZ-2). Najmanjša osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače v letu 2020 je tako 1.017,23 EUR, ki se uporablja vse do obračuna plač za december 2020. Najmanjša osnova velja za primer, če je delavec zaposlen celoten mesec, sicer se ta osnova preračuna sorazmerno.

Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače manjše od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Posebnost pri obračunu prispevkov od te razlike je, da prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevki za zdravstveno zavarovanje delavca od te razlike bremenijo delodajalca, in ne delavca.

Posebnost v času veljave interventnih ukrepov je, da je delodajalec oproščen plačila vseh prispevkov za socialno varnost (delodajalca in delavca) od nadomestila za čakanje na delo. To velja za obdobja čakanja na delo v marcu (od 13. do 31. marca 2020) ter v aprilu in maju 2020.

Če je delavec na čakanju na delo, ki pa je prekinjeno z vmesnim delom, je po pojasnilu davčnega organa delodajalec upravičen do oprostitve plačila delodajalčevih in delavčevih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za dneve, ko delavec opravlja delo. Po pojasnilu zavoda za zaposlovanje velja enako tudi za povračilo izplačanih nadomestil za čakanje na delo. Do tega povračila je delodajalec upravičen le od nadomestil za čakanje na delo, ki jih je izplačal delavcu, ni pa upravičen do povračila izplačanih plač za dneve, ko je delavec opravljal delo. Strošek dela za dneve, ko delavec opravlja delo, v celoti bremeni delodajalca.

Če se naknadno ugotovi, da delodajalcu ne bodo zadosti upadli prihodki in do ukrepov v zvezi z oprostitvijo prispevkov od nadomestila plač glede na podatke poslovnega izida ni upravičen, bo moral znesek oproščenih prispevkov vrniti. O tem bo obvestil Furs, ki bo izdal odločbo o vračilu zneska prejete pomoči. Delodajalec pa jo bo moral vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Vrnil bo prejeta nadomestila plače in znesek oproščenih prispevkov za socialno varnost.

Glede obračuna akontacije dohodnine od nadomestila za čas čakanja na delo ni posebnosti. Delodajalec jo mora obračunati od davčne osnove od tega nadomestila (skupaj s plačo, če v tem mesecu opravlja tudi delo), jo delavcu odtegniti in jo plačati davčnega organu. Pri poročanju v obrazcih REK zato pri tem obračunu ni posebnosti.

Delodajalec pa lahko od zavoda za zaposlovanje zahteva povračilo nadomestila plače (28/1 ZIUZEOP), zmanjšanega za prispevke zavarovanca. S tem je tem mišljeno izplačano bruto nadomestilo (bruto I), zmanjšano za prispevke delavca, torej tiste prispevke, ki bremenijo delavca. Za te prispevke delodajalec v obrazcih REK uveljavlja oprostitev plačila. Poenostavljeno povedano bi tako delodajalec dobil povrnjeno neto izplačano nadomestilo, povečano za akontacijo dohodnine delavca.

Poročanje o izplačanem nadomestilu plače za čakanje na delo in o oprostitvi plačila prispevkov

Pri poročanju v obrazcih REK je posebnost ta, da je o tem treba poročati na obrazcu REK-1 z novo oznako vrste dohodka 1004Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije.

Ta obrazec je bil na voljo 23. aprila 2020. Davčni organ je zato pojasnil, da če je oddaja obrazcev REK prek sistema eDavki onemogočena, delodajalec odda obrazec REK-1, ko je to mogoče (oziroma je to po naknadnem dodatnem pojasnilu davčnega organa lahko storil do 15. maja 2020). To velja za izredne razmere v času epidemije COVID-19.

Delodajalci so lahko tako pravočasno izplačali plačo in obračunali dajatve, davčnemu organu plačali akontacijo dohodnine in morebitni presežek plačila prispevkov nad oproščenim delom prispevkov. O izplačilu pa so zaradi izrednih okoliščin poročali po datumu, ko so bili obrazci REK na voljo. Omenjene dajatve so poravnali najkasneje v petih dneh po izplačilu plače. Delodajalci, ki zaradi tega, ker obrazci REK niso bili na voljo, niso pravočasno plačali dajatev, so lahko po pojasnilu davčnega organa o tem poročali naknadno na obrazcih REK z oznako R. Ta oznaka jim je omogočila, da zaradi te zamude davčni organ ni obračunal obresti.

Posebnost pri obračunu prispevkov v obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1004 je, da zneske prispevkov za posamezna zavarovanja, za katere je delodajalec oproščen plačila, vpiše med obračunane prispevke, v stolpec za plačilo pa teh zneskov ne vpiše. Pri tem mora upoštevati zneskovno omejitev glede oprostitve prispevkov.

Po pojasnilu davčnega organa delodajalec za razliko nad izplačanim nadomestilom, večjim od povprečne plače oziroma sorazmernega dela te plače, odda ločen obrazec REK-1 z navedbo oznake vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračuna in plača. Gre za prispevke od nadomestila nad velikostjo povprečne mesečne plače za leto 2019, ki znaša 1.753,84 EUR, oziroma preračunanega sorazmernega zneska, če delavec ni bil na čakanju celoten mesec. Za napotene delavce se o tej razliki poroča na obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1091. To velja za tiste napotene, za katere se sicer poroča na tem obrazcu REK-1.

Davčni organ je pojasnil, da se oprostitev plačila prispevkov upošteva tudi za prispevke, ki jih delodajalec obračuna od razlike do najmanjše osnove za plačilo prispevkov.

Če so z nadomestilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno velikostjo, za vse našteto ne velja oprostitev plačila prispevkov; te prispevke delodajalec poroča v stolpcu Za plačilo.

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove delodajalec izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije vpiše v polje M01.

V obrazec REK-1 (oznaka vrsta dohodka 1004) delodajalec ne vpisuje podatkov o drugih oprostitvah prispevkov, do katerih je upravičen delodajalec (na primer za invalide nad kvoto, starejše delavce, zaposlitve za nedoločen čas). V zbirnem obrazcu REK-1 torej ne vpisuje podatkov v polja 115, 308, 309, 312, 313 in 314. V obrazcu iREK pa ne izpolni postavk A014, A017, A020, A021 in A022.

ZIUZEOP upravičenim delodajalcem omogoča povračilo izplačanega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov od nadomestil plače.  Po pojasnilih davčnega organa in zavoda za zaposlovanje to velja le za dneve, ko so zaposleni na čakanju na delo. Za dneve, ko ti delavci delajo, pa prejmejo plačo. Delodajalci pa upoštevajo oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od plače za dneve, ko delavci delajo (33/1 ZIUZEOP). Enako bi veljalo tudi za dneve letnega dopusta in praznikov, ko delavci niso na čakanju, ampak prejmejo 100 % nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (33/1 ZIUZEOP). To se izvaja od 13. marca 2020 pa do prenehanja veljavnosti interventnih ukrepov. Za dneve, ko zaposleni delajo, pa tudi za praznik ali dela prost dan, na katerega bi delavec po razporedu sicer delal, če ne bi bil praznik, pa prejmejo zaposleni (sorazmerni) krizni dodatek, ki ni obdavčen z dohodnino in prispevki (polni znesek kriznega dodatka je 200 EUR mesečno). Krizni dodatek pa ne pripada tistim delavcem, katerih zadnja izplačana mesečna plača je bila največ trikratnik minimalne plače 2.821,74 EUR. Davčni organ pojasnjuje, da se v primeru, ko delavec ni zaposlen za polni delovni čas, sorazmerno preračuna tudi trikratnik minimalne plače. Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, tako velja, da je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice trikratnika minimalne plače (1.410,87 EUR).

ZGLED 9: Obračun plače za čakanje na delo – izplačilo po uveljavitvi interventnega megazakona

Delodajalec je delavca pisno napotil na čakanje na delo doma. V marcu je bil od 13. marca 2020 doma na čakanju na delo, do takrat pa je delal (ni napoteni delavec). Delodajalec je delavca pravočasno prijavil na zavodu za zaposlovanje zaradi povračila nadomestila plače po ZIUZEOP (prijavil ga je 14. aprila 2020). Delavcu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % od povprečne plače v preteklih treh mesecih, ki znaša 1.300 EUR. Predpostavka je, da bi bila delavčeva osnovna bruto plača v tem mesecu 1.300 EUR. To je s podatkom o dodatku na minulo delo, drugih dodatkov pa delavec nima. Predpostavka je, delodajalec izpolnjuje pogoje za povračilo celotnega nadomestila in oprostitev celotnih prispevkov. Nadomestilo plače je bilo delavcu izplačano 15. aprila 2020. Delodajalec je temu delavcu edini delodajalec. Delavec ne uveljavlja davčne olajšave za vzdrževane družinske člane. Delodajalec obračunava plačo po dejanskih delovnih urah (22 delovnih dni, 8 ur dnevno). Povračila stroškov so v tem zgledu zanemarjena.

Kako naj delodajalec poroča o izplačani plači za marec?

Plača delavca za obdobje od 1. do 12. marca 2020 (9 delovnih dni × 8 ur = 72 delovnih ur) znaša 531,82 EUR.

Nadomestilo plače za obdobje od 13. do 31. marca 2020 v velikosti 80 % sorazmernega dela povprečne plače znaša:

13 delovnih dni x 8 ur = 104 ure

768,18 EUR x 80 % = 614,54 EUR

Postavke v obračunu plač

Znesek

Oprostitev v obrazcu REK

Povračilo zavoda za zaposlovanje

Seštevek (oproščenega in povrnjenega dela)

Prispevki delodajalca (16,10 % od bruto)

184,57

98,94*

 

98,94

Bruto plača (za 72 delovnih ur)

531,82

 

 

 

Bruto nadomestilo delavca za čakanje na delo (80 % osnove iz 137/7 ZDR-1) za 104 ure

614,54

 

 

 

Prispevki delavca iz bruto plače in nadomestila (22,10 %)

 253,35

135,81**

 

135,81

Davčna osnova (bruto – prispevki delavca – splošna olajšava)

601,34

 

 

 

Akontacija dohodnine

96,21

 

 

 

Neto plača in nadomestilo plače

796,80

 

 

 

Skupni strošek

1.330,93

 

 

 

Bruto nadomestilo, zmanjšano za prispevke delavca

478,73

 

478,73

 478,73

 Skupaj

 

234,75

478,73

713,48

Končni strošek delodajalca (po oprostitvi prispevkov in povračilu za nadomestilo)

617,45

 

 

 


* 614,54 × 16,10 % = 98,94 EUR
** 614,54 × 22,10 % = 135,81 EUR

Delodajalec mora o izplačilu plače za redno delo in nadomestila plače poročati na dveh obrazcih REK-1. Ločeno mora poročati o izplačilu plače za redno delo in ločeno o posebnem nadomestilu v času začasnega čakanja na delo.

Delodajalec o izplačanem nadomestilu poroča v obrazcu REK z novo oznako vrste dohodka 1004 – Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije in odda obrazec iREK za to izplačilo. O izplačani plači pa mora poročati na obrazcu REK z oznako vrste dohodka 1001 – Plača in nadomestilo plače.

Delodajalec v obrazcih REK in iREK od nadomestila plače uveljavlja oprostitev vseh vrst prispevkov za socialno zavarovanje, ker izpolnjuje pogoje za to oprostitev. Eden izmed razlogov za to je tudi, da nadomestilo ni preveliko. Oprostitev plačila prispevkov je možna do zneska povprečne mesečne plače za leto 2019, ki za 13 dni čakanja na delo v marcu 2019 znaša 1.036,36 EUR.

Posebnost je v tem, da delodajalec v obrazca REK-1 (za nadomestilo plače) in iREK za nadomestilo plače vse prispevke vpiše pod obračunane, pod plačane pa jih ne.

    REK-1 1001 – Plača in nadomestilo plače REK-1 1004 – Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije  
  I. DOHODKI, OD KATERIH SE IZRAČUNAVA, ODTEGNE IN PLAČA DAVČNI ODTEGLJAJ ALI PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV Znesek Znesek  
101 Plača in nadomestila plače 531,82 614,54  
  II. OSNOVE ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA Znesek Znesek  
201  Glavni delodajalec 278,96 322,38  
  III. OSNOVE ZA IZRAČUN PRISPEVKOV DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST Znesek Znesek  
301 Osnova za prispevke 531,82 614,54  
  IV. DAVČNI ODTEGLJAJ Znesek Znesek  
401 Glavni delodajalec 44,63 51,58  
406  ZA PLAČILO 44,63 51,58  
  V. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV REK-1 1001 REK-1 1001 REK-1 1004 REK-1 1004
  Naziv prispevka Stopnja Obračunani Za plačilo Obračunani Za plačilo
507 SKUPAJ 22,10 117,53 117,53 135,81 0
  VI. PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST REK-1 1001 REK-1 1001 REK-1 1004 REK-1 1004
  Naziv prispevka Stopnja Obračunani Za plačilo Obračunani Za plačilo
607 SKUPAJ 16,10 85,63 85,63 98,94 0

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove delodajalec izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije vpiše v polje M01.

Povračilo nadomestila za čakanje na delo od zavoda za zaposlovanje

Za zaposlene, ki so bili že pred 11. aprilom 2020 na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov, a zanje delodajalci še niso oddali vloge za povračilo izplačanega nadomestila po ZIUPPP, so po interventnem megazakonu to morali storiti do 18. aprila 2020. Po noveli ZIUZEOP-A  pa so lahko delodajalci vlogo za delavce, ki so bili na čakanju na delo, oddali še do 9. maja 2020. Razlog za podaljšanje roka je bil predvsem v tem, da se je spremenil prihodkovni kriterij, ki je za nekatere delodajalce pomenil, da bodo najverjetneje izpolnili prihodkovni kriterij, medtem ko ga pred spremembo ne bi. Pri tem bodo lahko ob izpolnjenih pogojih upravičeni do povračila nadomestila plače od 13. marca 2020. Vloga je dostopna na portalu zavoda za zaposlovanje; starejša vloga po ZIUPPP pa je bila s portala umaknjena.

Če so delodajalci že oddali vlogo za začasno čakanje na delo po ZIUPPP, jo bo zavod obravnaval po novem zakonu (ZIUZEOP), ki zagotavlja ugodnejše pogoje za uveljavljanje povračila. To pomeni, da bo zavod vse že sprejete vloge upošteval in jih delodajalcem ni treba še enkrat vlagati. Bodo pa delodajalci prejeli poziv za dopolnitev vloge.

V vlogo je vključena predizpolnjena izjava o tem, da izpolnjujejo pogoje za povračilo nadomestila.  To izjavijo pod kazensko in materialno odgovornostjo. Priložijo pa še dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov.

Zavod odloči o vlogi v osmih dneh s sklepom. V interventnem megazakonu je predpisana tudi vsebina sklepa.

Lahko bi se zgodilo, da bi delodajalec delavcem izplačal večje nadomestilo za čakanje na delo, kot je to po ZDR-1 (več od 80 % nadomestila). Iz zakona je možno razumeti, da je delodajalec upravičen do tistega zneska nadomestila, ki je obračunan skladno z ZDR-1 (28/2 ZIUZEOP).

Povračilo nadomestila plače bo zavod delodajalcu izplačeval mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (29/10 ZIUZEOP). Izplačilo bo opravil v sorazmernem delu (denimo za marec za tisti del, ko je bil deležen te pomoči) ali pa v celoti (to velja za april in maj, če bodo zaposleni v enem ali obeh mesecih na čakanju iz poslovnega razloga na strani delodajalca oziroma se bo štelo, da so celoten mesec na čakanju na delo). Povrnil pa bo znesek bruto nadomestila (za katerega obstaja temelj za povračilo), ki ga bo zmanjšal za prispevke delavca.

Zavod bo opravljal tudi administrativni in finančni nadzor nad utemeljenostjo povrnjenih nadomestil plače zaradi začasnega čakanja na delo, zato ima tudi pravico, da od delodajalca neposredno pridobiva dokazila in listine, ki dokazujejo utemeljenost pravice do povračila nadomestila.

Inšpekcijski nadzor nad delovnopravnimi določili v zvezi z izvajanjem čakanja na delo, za katerega bo nadomestilo povrnjeno od zavoda, pa bo izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (nadzor nad izvajanjem določb od 21. do 31. člena pa bo izvajal zavod za zaposlovanje).

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS