Ukrepi za delodajalce in samozaposlene po petem interventnem zakonu

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-191 (ZZUOOP) je že peti interventni zakon. Prinaša ukrepe za delodajalce in samozaposlene. Nov ukrep, namenjen delodajalcem, je pravica delavca, da enkrat v obdobju ukrepa izrabi možnost kratkotrajne bolniške odsotnosti do tri zaporedne delovne dni. Pri tem ne potrebuje bolniškega lista niti mu ni treba obiskati zdravnika. Strošek nadomestila plače je v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Glede na to, da se je ukrep čakanja na delo s koncem septembra iztekel, prinaša podaljšanje čakanja na delo še do 31. decembra, pri čemer ga lahko vlada s sklepom podaljša še za šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. Vlada lahko s sklepom za enako obdobje podaljša tudi ukrep dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru odrejene karantene bo delodajalec upravičen do delnega povračila nadomestila plače, delavec pa do večjega nadomestila plače še najmanj do 31. decembra 2020. Vlada bo lahko s sklepom podaljšala ukrep še za tri mesece.

Na novo pa določa večje nadomestilo plače in delno povrnitev nadomestila plače delodajalcu tudi v primeru, ko mora delavec varovati svojega otroka ali varovanca (zaradi odrejene karantene ali druge objektivne okoliščine). Po novem pa se tudi delodajalčevo plačilo testiranja delavcev na novi koronavirus ne bo štelo za boniteto, kadar jih bo napotil delodajalec.

Za samozaposlene od oktobra do konca leta prinaša možnost izplačila mesečnega temeljnega dohodka. Vlada lahko s sklepom podaljša ukrep še za šest mesecev. Na novo pa uvaja delno povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene, ki je odrejena samozaposlenemu, ali pa zaradi varstva svojega otroka ali varovanca (ker mu je bila odrejena karantena ali iz drugega objektivnega razloga).

ZZUOOP med ukrepi za delodajalce na novo vzpostavlja kratkotrajno bolniško odsotnost. Podaljšuje trajanje čakanja na delo in dela s skrajšanim delovnim časom ter delno povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru odrejene karantene ali varstva otroka zaradi višje sile. Preventivno testiranje zaposlenih se ne bo štelo za boniteto delavca.

ZZUOOP prinaša nov interventni ukrep, ki se nanaša na kratkotrajno bolniško odsotnost in je namenjen razbremenitvi zdravstva. Delavec je lahko enkrat v koledarskem letu odsoten z dela zaradi bolezni do tri zaporedne delovne dni brez bolniškega lista (20/1 ZZUOOP), pripada pa mu nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/8 Zakona o delovnih razmerjih2 (ZDR-1). Osnova je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delodajalcu bo nadomestilo plače povrnjeno iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v 60 dneh od vložitve zahtevka (20/4 ZZUOOP). Delodajalec bo zahtevek vložil v elektronski obliki pri zavodu za zdravstveno zavarovanje najpozneje tri mesece po preteku ukrepa.

Delavec mora o odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Če delavčeva odsotnost traja več kot tri zaporedne delovne dni, si mora zagotoviti bolniški list. V tem primeru se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena (20/3 ZZUOOP). Delavec pa izkoristi to možnost odsotnosti, če je bolan manj kot tri delovne dni (na primer le en dan).

Ker gre za bolniško odsotnost delavca, veljajo vsa pravila, kot sicer veljajo po ZDR-1, vključno z možnimi sankcijami v primeru zlorab bolniške odsotnosti (pisni opomin, možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in podobno). Je pa v ZZUOOP izrecno določeno, da delavec v času koriščenja odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati zunaj kraja svojega bivanja (20/3 ZZUOOP).

Ukrep velja od uveljavitve ZZUOOP pa do 31. decembra 2020. Vlada ga lahko s sklepom podaljša za šest mesecev.

Odsotnost z dela zaradi karantene je od 29. marca do 30. maja 2020 urejal Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov3 (ZIUPPP). Od 31. maja do 10. julija je bilo nadomestilo plače za čas odrejene karantene v celoti strošek delodajalca. Od 11. julija do 30. septembra, ko je veljal Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-194 (ZIUPDV), pa je bilo nadomestilo plače za čas odrejene karantene pod določenimi pogoji ponovno izplačano v breme države.

Z ZZUOOP se tako ukrep delnega povračila nadomestila plače delodajalcu in večjega nadomestila plače delavcu le podaljšuje. Prinaša novost pri izjemah odhoda v državo z rdečega seznama. Kot izjema, v primeru katere je delavec upravičen do nadomestila plače, delodajalec pa do delnega povračila, je dodano tudi vabilo na sodišče (59/5 ZZUOOP).

Največja novost je način odrejanja karantene. Od uveljavitve ZZUOOP bo oseba napotena v karanteno z ustnim navodilom policije ali NIJZ. V tem primeru delavec ne bo dobil odločbe o karanteni, ampak mu bo policija ali pa NIJZ v 72 urah izročil ali poslal (na elektronski naslov ali po pošti) potrdilo o napotitvi v karanteno na domu. To potrdilo bo v postopku povračila nadomestila plače nadomestilo odločbo o karanteni (10/5 ZZUOOP).

Javni uslužbenec, ki mu je bila zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve na delo v tujino odrejena karantena, je upravičen do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal (59/4 ZZUOOP). Delodajalec pa je upravičen do povrnitve nadomestila plače. To za zasebni sektor ne velja.

Določen je tudi nov, krajši rok, v katerem mora delavec delodajalca obvestiti, da je v karanteni. Rok je s treh delovnih dni skrajšan na 24 ur (59/8 ZZUOOP).

Delodajalec, ki uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače že za čas pred uveljavitvijo ZZUOOP, mora vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona. ZZUOOP je skrajšal tudi rok za vložitev vloge, in sicer jo mora delodajalec vložiti v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca. Vlogo bo delodajalec lahko vložil najkasneje do 31. decembra 2020 (61/1 ZZUOOP).

Ukrep traja od 1. oktobra do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko s sklepom podaljša ukrep za tri mesece.

Delna povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru višje sile je nov ukrep po ZZUOOP. Enemu od staršev, skrbnikov ali oseb, ki negujejo in varujejo otroka, omogoča, da zaradi karantene, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine ostane doma z namenom varstva otroka zaradi nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole, socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (višja sila). Do uveljavitve ZZUOOP je bil delavec v teh primerih upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1). Delodajalcu pa izplačanega nadomestila plače delavcu država ni povrnila.

To pravico lahko uveljavljajo starši otrok, osebe, ki negujejo in varujejo otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje. Pravica pa ni absolutna, ampak velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca (57/3 ZZUOOP).

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (59/6 ZZUOOP).

Več o načinu izračuna nadomestila plače po 137/7 ZDR-1 lahko preberete v sestavku Nadomestilo plače v breme delodajalca v reviji IKS 10/19.

Delodajalcu bo izplačano nadomestilo plače (bruto I) povrnil zavod za zaposlovanje. Pri tem pa ZZUOOP za to upravičenost delodajalca ne določa nobenih pogojev glede upada prihodka delodajalca.

Vložitev vloge na zavod poteka po enakem postopku in z enakimi roki, kot to velja pri karanteni. Delodajalec mora vlogo vložiti v elektronski obliki pri zavodu za zaposlovanje prek portala za delodajalce v osmih dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plač za čas pred uveljavitvijo zakona. Sicer pa je rok za vložitev vloge v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Zavod za zaposlovanje odloča o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene zavod za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. Vsebina pogodbe je predpisana.

Ukrep traja od 1. septembra do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko ukrep s sklepom podaljša za šest mesecev.

V tem sestavku navajamo le spremembe po ZZUOOP, ki odstopajo od ureditve v ZIUPDV.

Čakanje na delo je ukrep, ki velja že vse od 13. marca. Najprej ga je od 13. marca do konca maja urejal ZIUZEOP, junija ZIUOOPE, od julija do konca septembra pa ZIUPDV. ZZUOOP je torej že četrti interventni zakon. To pomeni, da lahko delodajalci ukrep koristijo dobrih sedem mesecev.

Od 1. oktobra 2020 so do delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa (68/3 ZZUOOP).

Na novo je vzpostavljena možnost (do zdaj je bilo to možno pri delu s skrajšanim delovnim časom), da se delavec v času čakanja na delo lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve. V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (70. člen ZZUOOP).

ZZUOOP pa za razliko od ZIUPDV izrecno ne določa, da ne glede na ZDR-1 za čas trajanja začasnih ukrepov velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, nadomestilo plače v velikosti iz ZZUOOP. Vendar to vseeno pomeni, da morajo tudi delodajalci, ki ne bodo prejeli delnega povračila nadomestila plače, delavcem izplačati nadomestilo plače za čakanje na delo v velikosti, kot velja po ZZUOOP. V času trajanja ukrepa je namreč ZZUOOP specialnejši predpis od ZDR-1 in delavcev ne more postavljati v neenak položaj.

ZZUOOP tudi bolj natančno določa, da je delodajalec upravičen do 80 % povračila nadomestila plače, ki znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, in sicer v bruto I znesku (73/1 ZZUOOP).

Tudi pri čakanju na delo po ZZUOOP delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo. Prav tako ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (76/6 ZZUOOP).

Še vedno pa velja, da ima delavec dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Mora pa delodajalec o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje (70/2 in 76/3 ZZUOOP).

Če je delodajalec napotil delavce na čakanje na delo že pred uveljavitvijo ZZUOOP za obdobje od 1. oktobra, mora vložiti vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona (74/9 ZZUOOP). Ukrep sicer velja do konca leta, vendar mora delodajalec vložiti vlogo najkasneje do 15. decembra 2020. V primeru podaljšanja ukrepa bodo novi roki določeni v sklepu vlade.

Ukrep traja od 1. oktobra do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko s sklepom podaljša ukrep za šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

Od junija do konca decembra 2020 delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ureja ZIUOOPE. Nekatere dodatne administrativne zahteve je prinesel še ZIUPDV.

ZZUOOP prinaša možnost podaljšanja ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Vlada ga lahko s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša največ za šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. To velja pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-195 podaljšan v leto 2021 (6. člen ZZUOOP).

Ne glede na 39. člen Zakona o dohodnini6 se delodajalčeva plačila za testiranje delavcev na novi koronavirus, na katero jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto (33. člen ZZUOOP). Ukrep velja od uveljavitve zakona do 30. junija 2021. Vlada lahko s sklepom podaljša ta ukrep še za šest mesecev.

V sezoni 2020/2021 je prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi za vse zavarovane osebe za zdravstvene storitve pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bo cepljenje za delavce in samozaposlene brezplačno (38/5 ZZUOOP). Ukrep velja od uveljavitve zakona do 31. decembra 2020. Vlada lahko s sklepom podaljša ta ukrep še za šest mesecev.

ZZUOOP med ukrepi za samozaposlene ponovno uvaja izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Na novo pa uvaja delno povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene, ki je odrejena samozaposlenemu, ali pa zaradi varstva svojega otroka (ker mu je bila odrejena karantena ali iz drugega objektivnega razloga).

ZZUOOP samozaposlenim od 1. oktobra 2020 do konca leta ponovno prinaša mesečni temeljni dohodek. Vlada lahko s sklepom podaljša ukrep še za šest mesecev. Tokrat ni ukrepa oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, je pa zato znesek mesečnega temeljnega dohodka večji. Zakonodajalec je s tem želel zmanjšati administriranje samozaposlenih.

Do temeljnega dohodka so upravičene osebe, ki zaradi posledic epidemije koronavirusne bolezni 19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer (88/1 ZZUOOP)

• samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju7 (ZPIZ-2),
• družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po 16. členu ZPIZ-2 (z zavarovalno podlago 040), in
• kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2.

Omenjeni upravičenci bodo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka lahko prejeli, če so opravljali dejavnost najmanj od 1. septembra 2020 pa do uveljavitve zakona. Ukrep velja za samozaposlene, ki imajo zaposlene, in tudi za tiste, ki jih nimajo. To, da imajo zaposlene, ni ovira za uveljavljanje tega ukrepa. Tokrat med upravičenci ni verskih uslužbencev (88/1 ZZUOOP).

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo (91/3 ZZUOOP).

Temeljni dohodek znaša 1.100 EUR na mesec za oktober, november in december 2020. Za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo8 registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 EUR na mesec. Za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa znaša 940 EUR na mesec (88/2 ZZUOOP).

Če upravičenec v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in 25/5 ZPIZ-2 za posamezen mesec ni vključen za celoten mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezen mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezen mesec se določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu. Ne glede na to pa sorazmernost ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi 19/2 ZPIZ-2 (starši, ki uveljavljajo pravice iz starševskega varstva), razen v primeru, če za posamezen mesec niso vključeni v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali 25/5 ali 19/6 ZPIZ-2 za celoten mesec (88/3 in 4 ZZUOOP).

Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ima na dan vložitve vloge za mesečni temeljni dohodek neplačane zapadle davčne obveznosti (88/5 ZZUOOP). Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (88/6 ZZUOOP).

Roki za izplačilo temeljnega dohodka, ki ga izplača davčni organ, so odvisni od tega, kdaj upravičena oseba predloži izjavo. Skrajni rok za predložitev te izjave je 31. december 2020 (89/5 ZZUOOP).

Roki za izplačilo so (89/3 ZZUOOP):

• Če bo upravičenec izjavo vložil od 1. do 31. oktobra 2020 za oktober, bo Furs denar nakazal 10. novembra 2020.
• Če bo upravičenec izjavo vložil od 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, mu bo Furs denar nakazal do 10. decembra 2020.
• Če bo upravičenec izjavo vložil od 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, mu bo Furs denar nakazal do 10. januarja 2021.

Če bo vlada ukrep podaljšala tudi v leto 2021, mora upravičenec izjavo za te mesece vložiti do zadnjega dne v mesecu, za katerega se ukrep podaljša. Furs pa bo denar nakazal do 10. dne v mesecu za pretekli mesec (89/7 ZZUOOP).

Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka je državna pomoč samozaposlenemu, zato je to prihodek samozaposlenega, in ne dohodek njegovega gospodinjstva. Skladno s pojasnilom 1 k SRS 15 – Prihodki samozaposleni to državno pomoč evidentirajo na kontu 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi epidemije COVID-19).

Za ohranitev izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka mora samozaposleni izpolnjevati kar nekaj pogojev.

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Furs. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila (91/4 ZZUOOP).

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti Furs. To stori najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči vrne v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po

Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti9 (91/5 ZZUOOP).

Ukrep se izvaja v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.

ZZUOOP tudi upravičenim samozaposlenim od 1. septembra do konca leta omogoča delno povrnitev izgubljenega dohodka. Vlada lahko s sklepom podaljša ukrep še za šest mesecev. Do njega so upravičeni samozaposleni, ki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi

• odrejene karantene (opravljanje dejavnosti na domu pa ni mogoče) ali
• varstva otroka, ker mu je bila odrejena karantena, ali
• varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine, zaradi katere otrok ne more obiskovati vrtca ali šole.

Upravičenec do delno povrnjenega izgubljenega dohodka je (93/1 ZZUOOP)

• samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 15. členu ZPIZ-2,
• družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po 16. členu ZPIZ-2, in
• kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2.

Pravico do varstva otroka lahko uveljavljajo starši otrok do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca (93/2 ZZUOOP).

Upravičenec do delne povrnitve izgubljenega dohodka zaradi karantene je tisti, ki se odpravi v državo, ki je bila v trenutku odhoda na zelenem ali oranžnem seznamu, ob vrnitvi pa je na rdečem, ali pa mu je bila karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo (93/3 ZZUOOP).

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (93/5 ZZUOOP).

Velikost delno povrnjenega izgubljenega dohodka za vsako odrejeno karanteno samozaposlenega znaša 250 EUR. Za čas, ko pa samozaposleni ni zmožen opravljanja dela zaradi varstva otroka, pa znaša ne več kot 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu (94. člen ZZUOOP).

Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec prek Fursovega informacijskega sistema predloži vlogo, katere obvezna priloga je odločba o karanteni (ali drugo ustrezno dokazilo), v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali drugega ustreznega dokazila (95/1 ZZUOOP).

Upravičencu, ki vloži vlogo (95/3 ZZUOOP)

• od 1. do 31. oktobra 2020 Furs nakaže delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020,
• od 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, Furs nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020,
• od 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, Furs nakaže delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

V primeru podaljšanja ukrepa Furs delno povrnjeni izgubljeni dohodek nakaže do 10. dne v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu (95/6 ZZUOOP). Upravičenec mora vlogo predložiti najkasneje do 31. decembra 2020 (95/1 ZZUOOP).

Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana temeljni dohodek in izgubljeni dohodek, mora upravičenec vrniti izgubljeni dohodek (95/7 ZZUOOP). Če pa upravičenec ni vložil vloge za izgubljeni dohodek, ker je v istem obdobju prejemal tudi temeljni dohodek in ga je moral vrniti, pa lahko v 30 dneh od vračila vloži vlogo za izgubljeni dohodek (91/7 ZZUOOP).

Ukrep se izvaja v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.