Davčne spremembe po sedmem interventnem zakonu in sklepu vlade

Sedmi zakonski sveženj pomoči ob epidemiji prinaša kar nekaj novosti. Tako bo davčna osnova pri dohodnini od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti tudi za leto 2021 drugačna. Zavezanci rezidenti bodo lahko namenili odstotek dohodnine za donacije, začasno pa pri nenujnih zadevah ne bodo začete nove davčne izvršbe. Za samozaposlene sta podaljšana ukrepa pomoči v obliki temeljnega dohodka in delnega povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile.

dr. Mateja Drobež Tomšič, mag. Jana Trbižan
Datum objave: 18. 01. 2021 / DAVŠČINE

Sedmi interventni zakon (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-191 – ZIUPOPDVE) prinaša nekaj sprememb na davčnem področju. Med temi so spremembe pri ugotavljanju davčne osnove pri dohodnini od kmetijske dejavnosti za leto 2021, neobdavčitev določenih dodatkov za delo v rizičnih razmerah in povečanje odstotka za namenitev dela dohodnine za donacije. Za določen čas je odložen začetek davčne izvršbe, če ne gre za nujne primere. Nekateri ukrepi, ki so bili sprejeti že v petem (Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-192 – ZZUOOP) ali šestem interventnem zakonu (Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-193 – ZIUOPDVE), pa so bili s posebnim sklepom vlade podaljšani. To so denimo ukrep odloga in obročnega plačila dajatev, pravica do pomoči v obliki temeljnega dohodka in delno kritje izgubljenega dohodka zaradi odrejene karantene in nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile.

O drugih ukrepih iz sedmega interventnega zakona lahko preberete v sestavkih Sedmi interventni zakon: od kriznega dodatka do vračila državne pomoči in Delno kritje fiksnih stroškov po spremembah v sedmem interventnem zakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

DOHODNINA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI

Zaradi epidemije je interventna zakonodaja posegla tudi v ugotavljanje davčne osnove za akontacijo dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Po ZIUPOPDVE se za leto 2021 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v velikosti 50  % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2021. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa je za leto 2021 določena v velikosti 35   % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2021.

Po drugem interventnem zakonu (Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo4 – ZIUZEOP) je bilo tako določeno tudi že za leto 2020 (63. člen ZIUZEOP). Zato se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določa v velikosti 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se za leto 2020 določi v velikosti 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.

Furs pojasnjuje, da se pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2020 lastnikom gozdov, ki so fizične osebe, upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v velikosti 50 %, kot je bil ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.5 Zaradi tega bo pristojbina zanje manjša.

Že Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-196 (ZIUOOPE) je posegel na področje opredelitve dohodka malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov in gozdarskih pridelkov, ki se štejejo za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločijo in to priglasijo davčnemu organu. Eden od pogojev je, da v davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 3.500 EUR. Po 4. členu ZIUOOPE pa je za leti 2020 in 2021 to mogoče, če prihodki od te dejavnosti v davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, ne presegajo 7.000 EUR.

DODATKI, OPROŠČENI PLAČILA DOHODNINE za zavode in urade, KI OPRAVLJAJO JAVNO SLUŽBO

S sedmim interventnim zakonom je določena še izjema pri obdavčitvi z letno dohodnino glede dodatkov zaposlenih za delo v tveganih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialnovarstvene in zdravstvene dejavnosti, pri Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjih izvajalcih, ki opravljajo delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP (zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno dela v okolju s COVID-19). Tako z letno dohodnino v letih 2020 in 2021 ne bodo obdavčeni določeni dodatki za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve (59. člen ZIUPOPDVE).

To se nanaša na zaposlene v mreži javne službe

  • na področju socialnega varstva, ki izvajajo socialno varstvene storitve po 15/3 ter 50., 51., 52. in 54. členu Zakona o socialnem varstvu7 (ZSV),
  • pri izvajalcih krizne namestitve iz 49/3 ZSV,
  • pri izvajalcih socialnovarstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov8.

Nanaša pa se tudi na zaposlene v mreži javne zdravstvene službe, pri Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP (dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19).

V davčno osnovo za letno dohodnino se ne vštevajo dodatki po

  • 39/1/11 Kolektivne pogodbe za javni sektor9,
  • 71. členu ZIUZEOP (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije),
  • 54. členu ZIUOOPE (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije zasebnim izvajalcem),
  • 55. in 56. členu ZZUOOP (začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb in dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19),
  • 125. členu ZIUOPDVE (dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva) ter
  • 32. (dodatek zaradi začasne prerazporeditve), 33. (dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19), 86. (dodatek za delo v rizičnih razmerah) in 87. členu (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva) ZIUPOPDVE.

Vsi ti dodatki so bili medletno obdavčeni z akontacijo dohodnine in prispevki za socialno varnost. Z dohodnino bodo neobdavčeni le na letni ravni, zato bodo morali ti delodajalci oziroma izplačevalci teh dohodkov o izplačilu v letih 2020 in 2021 posebej poročati Fursu. Delodajalci Fursu do 31. januarja 2021 sporočijo podatke o zaposlenih oziroma prejemnikih in velikosti izplačanih dodatkov v letu 2020 in do 31. januarja 2022 podatke o zaposlenih oziroma prejemnikih in velikosti izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo.

Furs je v zvezi s tem pripravil navodila o tem poročanju.10

Poslani podatki morajo za leto 2020 vsebovati seštevek dohodkov z letno dohodnino neobdavčenih dodatkov po 59. členu ZIUPOPDVE, izplačanih v obdobju od 1. januarja do 31. decembra davčnega leta 2020. Podatki morajo biti pripravljeni po posameznem zaposlenem oziroma prejemniku.

V informativnem izračunu dohodnine tako ti dodatki ne bodo zajeti v obdavčitev oziroma bodo izvzeti iz nje, tako da bodo prejemniki iz tega naslova prejeli vračilo dohodnine. Ne bo pa sprememb pri obračunu prispevkov, saj ti ne bodo povrnjeni.

ZGLED 1 : Dodatek za delo v rizičnih razmerah

Delavec je po ZIUPOPDVE prejel dodatek za delo v rizičnih razmerah (86. člen), saj je javni uslužbenec, ki v bolnišnici dela s pacienti, obolelimi za COVID-19. Tudi po prejšnjih interventnih zakonih je prejel tak dodatek.

Ali je tak dodatek obdavčen z akontacijo dohodnine in prispevki za socialno varnost?

Delodajalec mora obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost tudi od tega dodatka. Vendar tak dodatek ni obdavčen z letno dohodnino, če gre za dodatek, ki je naštet v 59. členu ZIUPOPDVE. Denimo dodatek za delo v rizičnih razmerah po 86. členu ZIUPOPDVE je naštet kot z letno dohodnino neobdavčen dodatek. Delodajalec pa mora o tako izplačanem dodatku (oziroma seštevku vseh teh neobdavčenih dodatkov) posebej poročati Fursu do 31. januarja 2022 za izplačane dodatke v letu 2021. Zato bodo zaposleni imeli preplačilo dohodnine iz tega naslova, kar se bo poračunalo pri letni odmeri dohodnine za leto 2021, oziroma za dodatke, ki so neobdavčeni že po prejšnjih interventnih zakonih, pri odmeri dohodnine za leto 2020.

Delodajalec mora za nekatere skupine javnih uslužbencev do konca januarja za preteklo leto prek eDavkov sporočiti podatke o izplačanih dodatkih za delo v rizičnih razmerah, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine.

ZGLED 2: Izvzem dodatkov iz obdavčljive osnove

Knjižnica – javni zavod je uslužbencem, ki opravljajo delo s strankami pri izposoji knjig, obračunala dodatek za nevarnost in posebne obremenitve po 39/11 KPJS v velikosti 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Ali mora knjižnica poročati Fursu o izvzetju tega dohodka iz davčne osnove za letno odmero dohodnine skladno z 59. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)?

Omenjeni predpis določa, da se dodatki uslužbencev za delo v rizičnih razmerah ter za nevarnost in posebne obremenitve* ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine. To pa velja le za uslužbence pri izvajalcih socialnovarstvene in zdravstvene dejavnosti ter pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Določba velja tudi za zaposlene pri zunanjih izvajalcih, ki opravljajo delo v javni zdravstveni službi in v javnem socialnem varstvu ter neposredno delajo v okolju s pacienti, obolelimi za COVID-19. Uslužbenci v knjižnici ne sodijo med naštete skupine, zato zanje izvzetje dodatkov iz davčne osnove ne velja.

Za javne uslužbence, za katere velja izvzetje omenjenih dodatkov iz davčne osnove, mora delodajalec do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto prek eDavkov sporočiti podatke o izplačanih dodatkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine. 

* Po 39. členu KPJS, 71. členu ZIUZEOP, 54. členu ZIUOOPE, 55. in 56. členu ZZUOOP, 125. členu ZIUOPDVE ter po 32., 33., 86. in 87. členu ZIUPOPDVE.

NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE

Zavezanci za dohodnino, ki so rezidenti, lahko del dohodnine namenijo za financiranje upravičencev do donacij. Do zdaj so lahko namenili do 0,5 % njihove dohodnine (142/1 Zakona o dohodnini11). Po 60. členu ZIUPOPDVE pa lahko zdaj namenijo do 1 %. Ureditev velja od (odmernega) leta 2020. Uporabljala se bo tudi v prihodnjih letih.

Upravičenci do donacij za namenitev dela dohodnine za leto 2020 so tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2019. Te morajo imeti v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu in biti vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Za leto 2021 pa so upravičenci do donacij za namenitev dela dohodnine tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2020, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu.

Vlada dopolni seznam upravičencev za donacije na podlagi podatkov, ki jih prejme od Ministrstva za finance (to ga prejme od Fursa, ki ga pripravi na podlagi seznama nevladnih organizacij, ki ga vodi Ajpes). To stori s spremembo uredbe o seznamu upravičencev do donacij. Za leto 2020 mora to storiti do 15. maja 2021.

Tako lahko zavezanec enemu upravičencu nameni en odstotek dohodnine ali pa ta odstotek razdeli na več upravičencev. Posameznemu upravičencu lahko nameni odstotek dohodnine, ki se zaokroži na desetinko odstotka (na primer 0,1 %, 0,2 % ali 0,3 %). Skupni odstotek namenjenega dela dohodnine ne sme preseči 1 % dohodnine.

Odstotki namenitve dela dohodnine za financiranje upravičencev do donacij, ki so jih zavezanci predložili v svojih zahtevah za namenitev dela dohodnine za donacije do uveljavitve ZIUPOPDVE (31. decembra 2020), se podvojijo. Če rezidenti pravočasno predložijo novo zahtevo, v kateri sporočijo spremembe, pa se upošteva nova zahteva za namenitev dela dohodnine za upravičence do teh donacij. Za leto 2020 se upoštevajo veljavne zahteve, s katerimi Furs razpolaga na dan 31. maja 2021.

DAVČNA IN SODNA IZVRŠBA

Sedmi interventni zakon vsebuje tudi izjeme glede davčne in sodne izvršbe ter osebnega stečaja (118. do 121. člen ZIUPOPDVE).

Ukrep (izjema) od običajnih pravil davčne izvršbe velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za tri mesece. Sklep o podaljšanju ukrepa mora objaviti v Uradnem listu RS.

V tem času velja, da davčni organ začne izvršbo samo v nujnih zadevah. Za táko zadevo šteje, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju tega ukrepa onemogočeno ali precej oteženo. Furs pojasnjuje, da gre za nujno zadevo denimo takrat, ko dolžnik odtujuje svoje premoženje ali prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt ali ko bi zadeva lahko zastarala.12 Pri tem se smiselno uporabljajo še določbe Zakona o davčnem postopku13 (ZDavP-2).

ZGLED 3: Davčna izvršba, začeta decembra 2020 (pred 31. decembrom 2020)

Davčni organ je sprožil davčno izvršbo proti družbi, ki ni pravočasno poravnala dolga iz naslova akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Za odlog ali obročno plačilo teh obveznosti družba ni zaprosila, zato Furs o tem ni odločal.

Ali bo zdaj davčna izvršba odložena, dokler traja ukrep odloga davčne izvršbe?

Od veljavnosti ZIUPOPDVE (31. decembra 2020) pa do 31. januarja 2021 oziroma podaljšanja tega ukrepa velja le odlog davčne izvršbe za obveznosti, pri katerih bi se izvršba začela znotraj tega obdobja. Za postopke davčne izvršbe, ki so se začeli pred veljavnostjo ZIUPOPDVE, pa ta odlog davčne izvršbe ne velja.* Postopek davčne izvršbe, ki je bil začet pred 31. decembrom 2020, se nadaljuje.

* Tako navaja tudi Furs v spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju, vprašanje številka 52.

Vsi prejemki, izplačani dolžniku po zakonih, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, se izvzamejo iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju14 (ZIZ) in davčne izvršbe po ZDavP-2 ter iz stečajne mase. Vendar to ne velja za nadomestila plače (denimo za čakanje na delo) ali plačilo za opravljene storitve (denimo za prejeta denarna sredstva na podlagi unovčenih turističnih bonov). Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, so tudi izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju15.

Od 31. decembra 2020 do 31. januarja 2021 pa se odloži še izvršba v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, če je dolžnik fizična oseba. V nujnih zadevah pa tega odloga ni. Zadeve so nujne, če o njih sodišče odloča tudi v času epidemije ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za tri mesece. Sklep mora objaviti v Uradnem listu RS.

ODLOG IN OBROČNO PLAČILO DAJATEV

Vlada je sprejela tudi Sklep o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-1916. Z njim je podaljšala veljavnost odloga in obročnega plačila dajatev po interventni zakonodaji, ki davčnim zavezancem omogočata lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Podaljšanje velja za tri mesece, to je do 31. marca 2021. Zavezanci lahko zato do 31. marca 2021 vložijo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davkov (tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov) iz razloga izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji iz ZIUOPDVE. Obrazec je na voljo na spletni strani Finančne uprave (eDavki).

Več o tem ukrepu lahko preberete v sestavku Odlog in obročno plačilo davkov in prispevkov po šestem interventnem zakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

TEMELJNI DOHODEK

Sedmi interventni zakon tudi verskim uslužbencem omogoča prejem izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka. Drugim upravičencem, ki imajo to pravico že po petem interventnem zakonu, se ta pravica podaljšuje.

Temeljni dohodek verskih uslužbencev

Do pomoči v obliki temeljnega dohodka je upravičen verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti. Na dan 1. oktobra 2020 je moral biti vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 19/6 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju17 (ZPIZ-2). Po 27. členu Zakona o verski svobodi18 mora imeti pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost. Pogoj je še, da svoje dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka lahko verski uslužbenci prejmejo za oktober, november in december 2020 in znaša 700 EUR na mesec. Ta znesek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Celoten znesek velja za tiste, ki so v zavarovanje po 19/6 ZPIZ-2 vključeni celoten mesec oziroma za polni zavarovalni čas, sicer so upravičeni do sorazmernega dela mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezen mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po tej podlagi. Tega pa določijo z upoštevanjem povprečnega dnevnega števila ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičen tisti verski uslužbenec, ki na dan vložitve vloge za to pomoč nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec Fursu prek eDavkov predložiti izjavo, da je do te pomoči upravičen in da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Priložiti mora tudi izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere član je, o tem, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. januarja do 31. januarja 2021 za oktober, november ali december 2020 ali za oktober in november 2020 ali za november in december 2020 ali za oktober in december 2020 ali za vse tri mesece skupaj, Furs nakaže mesečni temeljni dohodek do 10. februarja 2021. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, mu Furs nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.

V primeru podaljšanja ukrepa se izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka izplača tudi za podaljšano obdobje. Vlada je imela možnost ukrep podaljšati za šest mesecev, pri čemer je morala sklep o tem objaviti v Uradnem listu RS do 15. januarja 2021. To je tudi storila in s Sklepom o podaljšanju veljavnosti ukrepa izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence19 ukrep podaljšala do 31. marca 2021. Za pridobitev pravice do izplačila mesečnega temeljnega dohodka za to obdobje se smiselno uporabljajo določbe o temeljnem dohodku za obdobje od oktobra do decembra 2020. Izjavo za mesece, za katere se ukrep podaljša, vloži upravičenec do zadnjega dne v mesecu, za katerega se ukrep podaljša, Furs pa izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nakaže do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Upravičenec, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti Furs najpozneje do 31. maja 2021 in vrne znesek prejete pomoči najpozneje v 30 dneh od poteka tega roka. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti20.

Podaljšanje pravice do temeljnega dohodka po petem interventnem zakonu

Vlada pa je sprejela Sklep o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-1921. Z njim je določila, da se ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz 88. do 92. člena ZZUOOP (petega interventnega zakona) podaljša do 31. marca 2021. Ukrep se nanaša na samozaposlene, družbenike in kmete.

Izjava za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka za januar, februar in marec je na voljo v eDavkih in v mobilni aplikaciji eDavki. Vloga se odda po tej elektronski poti.

Pogoji za pridobitev izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka se niso spremenili. To pomeni, da so enaki, kot so bili pogoji za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka za obdobje od oktobra do decembra 2020. Upravičenci morajo torej za to pomoč v obdobju od januarja do marca 2021 izpolnjevati pogoj glede upada prihodkov iz 91. člena ZZUOOP. Upad njihovih prihodkov od prodaje v letu 2020 glede na leto 2019 (oziroma glede na drugo primerjalno obdobje) mora biti več kot 20 %.

Več o tej pravici lahko preberete v sestavku Ukrepi za delodajalce in samozaposlene po petem interventnem zakonu v reviji IKS 11/20.

Tudi davčni organ je o tem že podal sporočilo za javnost v dokumentu IZJAVA za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka za januar, februar in marec (5. januarja 2021), v katerem so podrobnejše informacije za pridobitev te pomoči.

DELNO KRITJE IZGUBLJENEGA DOHODKA ZA ČAS ODREJENE KARANTENE ALI NEZMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE

S Sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 je bil do 31. marca 2021 podaljšan tudi ukrep delnega povračila izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka iz 93. do 97. člena ZZUOOP ter 104. in 105. člena ZIUOPDVE.

Več o tej pravici lahko preberete v sestavku Ukrepi za delodajalce in samozaposlene po petem interventnem zakonu v reviji IKS 11/20 in v sestavku Spremembe pri povračilu izgubljenega dohodka zaradi karantene in višje sile pri samozaposlenih v digitalni reviji IKS COVID-19.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok od januarja do marca pripada pomoč v znesku od 250 EUR do 750 EUR (odvisno od dolžine odrejene karantene oziroma odsotnosti zaradi višje sile). Vendar so do tega upravičeni le, če niso zaprosili za mesečni temeljni dohodek. Ukrepa se torej izključujeta. Obrazec za povračilo izgubljenega dohodka v primeru karantene je že na voljo v eDavkih. Vloga se odda le po tej poti.

Tudi davčni organ je o tem že podal sporočilo za javnost v dokumentu Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje januar marec 2021 (5. januar 2021). V njem navaja podrobnejši postopek za pridobitev tega povračila.

OPOMBE

  1. UL RS 203/20.
  2. UL RS 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE.
  3. UL RS 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE.
  4. UL RS 49/20 … 175/20 – ZIUOPDVE.
  5. Fursova spletna publikacija Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP 7 na davčnem področju, vprašanje številka 65.
  6. UL RS 80/20 … 203/20 – ZIUPOPDVE.
  7. UL RS 3/07-UPB2 … 189/20 – ZFRO.
  8. UL RS 70/16 in 34/19.
  9. UL RS 57/08 … 80/18.
  10. Fursova spletna publikacija Priprava in dostava podatkov o izplačanih dodatkih, ki se v skladu z 59. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) ne vštevajo v davčno osnovo za letno odmero dohodnine za odmerno leto 2020 in 2021 – Podrobnejši opis, 1. izdaja, december 2020.
  11. UL RS 13/11-UPB7 … 66/19.
  12. Fursova spletna publikacija Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP 7 na davčnem področju, vprašanje 51.
  13. UL RS 13/11-UPB4 … 203/20 – ZIUPOPDVE.
  14. UL RS 3/07-UPB4 … 23/20 – SPZ-B.
  15. UL RS 13/14-UPB8 … 85/20 – odl. US.
  16. UL RS 199/20.
  17. UL RS 96/12 … 189/20 – ZFRO.
  18. UL RS 14/07 in 100/13.
  19. UL RS 5/21.
  20. UL RS 11/07-UPB7.
  21. UL RS 195/20.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS