Letni obračuni in poročanje za gospodarske družbe in zasebnike

Zakon o gospodarskih družbah se je leta 2015 spremenil tudi v delu, ki obravnava računovodenje. Vendar bodo družbe in zasebniki letni obračun za leto 2015 pripravili še po starih pravilih. Število in obseg poročil ter roki za njihovo pripravo in oddajo, ki so pogosto odvisni od velikosti poročevalca, bodo od leta 2016 nekoliko drugačni. Ker se vsebine nekaterih poročil med seboj prekrivajo, jih zavezanci običajno lahko pripravijo v poenoteni obliki.

Obveznost za osnovna sredstva pri določenih uporabnikih

Pogosta dilema določenih uporabnikov je opredeljevanje pravilnega razmerja med vrednostjo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na eni strani ter vrednostjo obveznosti zanje kot vira njihove pridobitve na drugi strani. Predvsem pri revidiranju računovodskih izkazov se postavlja vprašanje, ali mora biti razmerje med njima res uravnoteženo. Način izračuna obveznosti namreč takega ravnotežja ne predpostavlja sam po sebi.

Poročanje proračunskih uporabnikov za statistiko finančnih računov o poslih z upravljavcem EZR

Podatki konsolidirane premoženjske bilance države in občin se uporabljajo tudi za statistiko finančnih računov. Na podlagi zbranih podatkov Banka Slovenije, Evropska centralna banka in Eurostat preučujejo denarno politiko in analizirajo podatke gospodarskih subjektov in države. Sestavek opozarja na posebnosti poročanja, vezanega na upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa.

Pošiljanje podatkov za odmero dohodnine

Fursu je treba do konca januarja za preteklo leto poslati podatke o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, prenosih kapitalskih deležev in celoletnih dohodkih, ki so oproščeni dohodnine. Po novem pa bo treba poročati tudi o izplačilih dohodkov za osebno dopolnilno delo. Izplačevalci obresti in dividend, ki niso dolžni odtegniti davka, bodo o teh izplačilih zdaj poročali ločeno. Novo je tudi to, da bodo za leto 2015 informativni izračun dohodnine dobili vsi rezidenti, ki so med letom dosegali obdavčene dohodke, četudi manjše od splošne davčne olajšave.

Subvencije v sistemu DDV

Čeprav se s subvencijami z javnimi sredstvi pomaga poslovnim subjektom, je treba zaradi ohranjanja davčne nevtralnosti in nediskriminatornosti njihov učinek na davčno obveznost nevtralizirati. Kadar subvencija neposredno vpliva na ceno, mora zavezanec od nje obračunati DDV in izdati račun. Kadar s ceno ni neposredno povezana, zavezanec vpliv nevtralizira s prilagoditvijo odbitka DDV. Subvencije neobdavčljive dejavnosti zavezanec izvzame iz obravnave DDV.

Obračun in knjiženje okoljskih dajatev

V Sloveniji je predpisano obračunavanje devetih okoljskih dajatev. Način obračunavanja je različen. Najpomembnejša razlika je v tem, ali se okoljska dajatev obračunava kot uvozna dajatev ali ne. To vpliva tudi na knjigovodsko evidentiranje. Uredbe o okoljskih dajatvah se niso veliko spreminjale, je pa Furs v zadnjih mesecih objavil nova navodila za njihovo obračunavanje.

Popravek besedila v reviji IKS 11/15

Objavljamo popravek knjiženja na strani 17 v reviji IKS 11/15.

Preštevanja ob koncu leta

Naš vsakdan je določen z dnevnimi in letnimi cikli. Ti se ponavljajo v nespremenljivih časovnih intervalih, saj je njihovo trajanje pogojeno z vrtenjem zemlje okoli lastne osi in njenim kroženjem okoli sonca. Ko se letni krog sklene, nastopi čas za rituale, ki nas spremljajo in določajo.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS