Subvencioniranje minimalne plače v letu 2021 po osmem interventnem zakonu

Država bo delodajalcem v letu 2021 zaradi dviga minimalne plače pomagala na dva načina. Za plačilo za delo od januarja do junija bodo ob izpolnjevanju pogojev dobili za vsakega delavca 50 EUR subvencije. Od julija do decembra pa bo minimalna osnova za obračun prispevkov enaka minimalni plači.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Datum objave: 12. 02. 2021 / Datum posodobitve: 16. 03. 2021 / DAVŠČINE

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-191 (ZDUOP) pri institutu minimalne plače prinaša pomemben interventni ukrep subvencioniranja s strani države. Ukrep velja v letu 2021. Več o minimalni plači v letu 2021 in načinu obračuna minimalne plače, dodatkov in nadomestila plače lahko preberete v sestavku Minimalna plača v letu 2021 v reviji IKS 2/21.

PlačILO ZA DELO oD januarja do junija

Delodajalec je upravičen do mesečne subvencije v velikosti 50 EUR za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas (brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, brez dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi) ne presega 1.024,24 EUR. Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo za delo od 1. januarja do 30. junija 2021. Obračun plače ostaja nespremenjen.

Po Zakonu o minimalni plači2 (ZminP) se vanjo ne vštevajo dodatki, določeni z zakoni, drugimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (2/3 ZMinP). Zato mora delodajalec te dodatke obračunati od osnovne plače delavca in jih prišteti k minimalni plači. Poleg tega je minimalna plača plačilo za delo, opravljeno v polnem delovnem času (2/2 ZMinP).

ZGLED 1 : Delavčeva osnovna plača je manjša od minimalne, dodatek pa je iz nje izvzet

Delavčeva osnovna plača po pogodbi o zaposlitvi znaša 1.000 EUR, pripada pa mu 15-odstotni dodatek za delovno dobo. Njegova mesečna plača je 1.174,24 EUR (24,24 EUR dodatka do minimalne plače in 150 EUR dodatka za delovno dobo). Zaposlen je pri delodajalcu v zasebnem sektorju.

Ali je delodajalec upravičen do subvencije?

Da. Delodajalec dodatek za delovno dobo obračuna od osnovne plače, vendar ga mora prišteti k znesku minimalne plače. Gre za dodatek, ki ga določa 129. člen Zakona o delovnih razmerjih* (ZDR-1), zato je iz minimalne plače izvzet (2/3 ZMinP). Ker delavčeva osnovna plača ne presega zneska minimalne plače in se dodatek za delovno dobo vanjo ne všteva, je delodajalec upravičen do subvencije.

 

* UL RS 21/13 … 203/20 – ZIUPOPDVE.

Delodajalec je upravičen do subvencije, če delavčeva osnovna plača skupaj z dodatki, ki se še vedno lahko vštevajo v minimalno plačo, ne presega 1.024,24 EUR.

Kateri dodatki se lahko vštevajo vanjo, lahko preberete v sestavku Minimalna plača v letu 2021 v reviji IKS 2/21.

ZGLED 2 : Delavčeva osnovna plača je manjša od minimalne, dodatek pa se vanjo všteva

Delavčeva osnovna plača po pogodbi o zaposlitvi znaša 1.000 EUR. Delavec ima v pogodbi o zaposlitvi določeno, da mu pripada dodatek za lojalnost, ki trenutno znaša 150 EUR. Drugih dodatkov nima. Delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije* (KPDTS).

Ali je delodajalec upravičen do subvencije?

Ne. Dodatek za lojalnost je dodatek, ki ga ne ureja ZDR-1, noben drug predpis, niti KPDTS. Gre torej za dodatek, ki se všteva v minimalno plačo. Zaradi tega delodajalec ne izpolnjuje pogoja, da njegova plača za polni delovni čas (ob upoštevanju dodatkov, ki so iz minimalne plače izvzeti) ne presega minimalne plače. Delodajalec je upravičen do subvencije le, če delavčeva osnovna plača skupaj z dodatki, ki se še vedno lahko vštevajo v minimalno plačo, ne presega 1.024,24 EUR.

* UL RS 52/18.

Gre za ukrep, ki ga delodajalec lahko izkoristi, ni pa k temu obvezan. Za prejemnike subvencije, ki predstavlja državno pomoč, ZDUOP določa tudi omejitve. Te se nanašajo na odpuščanje iz poslovnega razloga ter izplačilo nagrad, dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu in druga izplačila.

Sorazmerni del subvencije

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo (29/2 ZDUOP). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače (2/4 ZMinP).

ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom. Do njega lahko pride po volji pogodbenih strank (dopolnilno delo, zaposlitev pri več delodajalcih in podobno). Druga oblika zaposlitve s krajšim delovnim časom pa se nanaša na posebne primere (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu). V primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom delodajalec obračuna in plača prispevke od sorazmernega dela minimalne osnove za obračun prispevkov.

Upravičeni delodajalci

Do subvencije so upravičeni vsi delodajalci, razen neposredni in posredni uporabniki proračuna RS in občinskih proračunov, tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS. Do subvencije tudi niso upravičeni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni v programu javnih del (29/3 ZDUOP).

POSREDNI IN NEPOSREDNI UPORABNIKI PRORAČUNA

Neposredne in posredne uporabnike proračuna opredeljujeta Zakon o javnih financah* (ZJF) in Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov** (odslej pravilnik).

Neposredni uporabniki so

  • državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (3/1/5 in 3/1/6 ZJF) in
  • ožji deli občin, ki so pravne osebe (1/1 ZJF).

Posredni uporabniki so

  • pravne osebe, ki so v pravnoorganizacijski obliki organizirane kot javni zavod, javna agencija ali javni sklad,
  • pravne osebe, katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine,
  • pravne osebe, ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije,
  • pravne osebe, ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter drugih virov,
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
  • javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki,
  • samoupravne narodnostne skupnosti in
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v imenu podjetja besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila ima vzpostavljen spletni register*** proračunskih uporabnikov, ki omogoča neposredni dostop do poimenskega seznama vseh proračunskih uporabnikov.

Vračilo subvencije ob delitvi dobička, izplačilu nagrad poslovodstvu in v drugih primerih

Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora seznaniti Furs, če je od 5. februarja 2021 izplačal dobiček, kupil lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplačal nagrade poslovodstvu oziroma del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2021 oziroma za leto 2021. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Več o vračilih pomoči v primeru izplačila dobička, nagrad poslovodstvu in drugih okoliščinah si lahko preberete v sestavku Vračilo državnih pomoči zaradi delitve dobička in nagrad poslovodstvu v reviji IKS 12/20.

Prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je prejel subvencijo. Tistim, za katere ne prejema subvencije, pa ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če gre za odpust večjega števila delavcev. Izjemoma lahko, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 5. februarjem 2021. Če bi delodajalec delavcu kljub omejitvam vseeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, odpoved ni nezakonita, je pa to kršitev, za katero je predpisana globa. Lahko pa delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz vseh drugih odpovednih razlogov.

ZGLED 3: Prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v obdobju zaradi subvencije

Delodajalec je za delavca dobil subvencijo minimalne plače za januarsko, februarsko in marčevsko plačo.

Ali lahko delavca po prenehanju prejemanja subvencije odpusti iz poslovnega razloga?

Zaradi prejemanja subvencije delodajalec delavcu, za katerega je subvencijo dobil, še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To pomeni, da mu iz tega razloga lahko odpove pogodbo šele od 1. julija 2021. Kot obdobje prejemanja subvencije se šteje obdobje plačila za delo, za katero je delodajalec subvencijo prejel. Pri tem ni pomembno, kdaj bo delodajalcu dejansko izplačana. Lahko pa delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz vseh drugih odpovednih razlogov.

Vloga

Za pridobitev subvencije mora delodajalec prek Fursovega informacijskega sistema predložiti izjavo, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo, ter napisati podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Rok za vložitev vloge je najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. Furs izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja. Med pogoji ob vložitvi vloge ni zahtevano, da mora imeti vlagatelj poravnane vse davčne in nedavčne obveznosti.

Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do subvencije izvaja Furs, ki ima pravico neposredno od delodajalca pridobiti dokazila in listine, potrebne za nadzor upravičenosti do subvencije.

PLAČILO ZA DELO OD JULIJA DO DECEMBRA

Znesek minimalne plače ni osnova za obračun socialnih prispevkov. Ta od leta 2021 znaša 60 % povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 – ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače manjše od minimalne osnove za obračun prispevkov, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Posebnost pa je v tem, da od te razlike delavčev prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje plača delodajalec (152. člen ZPIZ-2 in 50. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Za vsa izplačila od 1. januarja do vključno 28. februarja se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, preračunane na mesec. Za to obdobje v letu 2021 znaša 1.052,30 EUR.5 Za izplačila od 1. marca pa se uporablja znesek povprečne plače preteklega leta, preračunane na mesec.

Ne glede na to se bo za izplačila plač od julija do decembra 2021 uporabljala osnova za obračun prispevkov, ki bo enaka minimalni plači (1.024,24 EUR).

Do tega ukrepa so upravičeni vsi delodajalci. V primeru njegovega uveljavljanja ZDUOP ni določil omejitev glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Enako velja glede izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, razen če je delodajalec prejel subvencijo za plačilo za delo od januarja do junija 2021 in zaradi tega omenjene prepovedi iz tega obdobja segajo še v obdobje od julija do decembra 2021. Tako ni razloga, da delodajalec ne bi uveljavil vsaj tega dela ukrepa. Ali bo tudi prvi del (januar-junij), je prepuščeno odločitvi delodajalca, saj prinaša pomembne omejitve.

OPOMBE

  1. UL RS 15/21.
  2. UL RS 13/10 … 83/18.
  3. UL RS 96/12 … 139/20.
  4. UL RS 72/06-UPB3 … 189/20 – ZFRO.
  5. Povprečna letna plača, preračunana na mesec, za leto 2019 znaša 1.753,84 EUR.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS