Računovodenje najemov pri najemnikih po MSRP 16

Pri najemnikih se bo računovodenje z začetkom uporabe MSRP 16 korenito spremenilo. Učinki na računovodske izkaze bodo znatni, vplivali bodo na povečanje bilančne vsote in na zmanjšanje kazalnikov dolg/kapital, EBITDA pa se bo načeloma izboljšal. Pripoznavanje stroškov bo zdaj nekoliko drugačno, zaradi česar je mogoče pričakovati, da bodo najemniki v začetnih letih najema pripoznavali večje stroške kot pri sedanjem poslovnem najemu.

Računovodsko informiranje pri uporabnikih v javnem sektorju

Računovodsko informiranje je končna stopnja knjigovodstva, računovodskega predračunavanja, obračunavanja, nadziranja in analiziranja. Z njim se informacije prenašajo med odločevalsko in izvajalsko ravnjo znotraj uporabnikov ter med uporabniki in zunanjimi institucijami, ki računovodske podatke in informacije uporabljajo za svoje potrebe.

Statusnopravna preoblikovanja – računovodska in davčna obravnava

Za pravilno računovodsko in davčno obravnavo statusnopravnih preoblikovanj gospodarskih družb je treba hkrati poznati računovodske standarde, davčno zakonodajo in statusnopravni vidik. Računovodska obravnava je sicer omejena na evidentiranje prenosov vrednosti sredstev in obveznosti, a je povezana s posebnimi pravili merjenja in vrednotenja prenesenih sredstev in obveznosti. Ker pa se davčne vrednosti prenesenih sredstev in obveznosti običajno razlikujejo od knjigovodskih, tudi zanje veljajo posebna pravila prenosa.

Povračila stroškov napotenim in drugim

V praksi imajo delodajalci dileme, katere stroške morajo izplačati napotenim delavcem in sočasno zaposlenim in kolikšen znesek teh povračil je neobdavčen. Davčna obravnava povračil stroškov prehrane je odvisna od trajanja napotitve na delo v tujini. Pri tem pa ni podrobnejših zakonskih določb, kaj dejansko pomeni pojem neprekinjene napotitve največ do 30 dni in nad 30 dni.

Ekonomska dejavnost v sistemu DDV

Na opredelitev dejavnosti pravnih in fizičnih oseb kot ekonomske v sistemu DDV vpliva mnogo dejavnikov. Med temi so odplačnost, trajnost in neodvisnost dejavnosti. Ekonomska dejavnost je tesno povezana z definicijo davčnega zavezanca, ki je zapisana v 5. členu Zakona o davku na dodano vrednost. Izvajanje tega člena v praksi pa povzroča nemalo dilem in vprašanj ter tudi sporov z davčnim organom, na kar kaže številna evropska in domača sodna praksa.

Kdaj je opravljanje dejavnosti odvisno in kdaj neodvisno

V sistemu DDV je dejavnost obdavčljiva le, če je opravljena v neodvisnem (samostojnem) razmerju. Kdaj šteti razmerje med naročnikom in izvajalcem transakcije za neodvisno, pa v praksi povzroča nemalo težav. Ker je termin neodvisno razmerje uporabljen tudi v Zakonu o dohodnini, so spori tudi pri obdavčitvi s tem davkom. Merila za presojo razmerja za namene DDV davčni zavezanci lahko najdejo v sodni praksi Sodišča EU, davčni organ pa jih glede tega napotuje še na predpise s področja dohodnine.

Analiza vpliva dolžine revizorjevega mandata na vrsto izdanega revizijskega mnenja v Sloveniji

Na letošnjih Dnevih računovodij je priznanje za najboljše magistrsko delo s področij računovodstva, davščin in revizije prejela tudi magistrska naloga Mirjam Črepinšek. Avtorica je s pomočjo empirične raziskave proučevala, kakšen vpliv ima dolžina revizorjevega mandata na neodvisnost revizorja oziroma na vrsto izdanega revizijskega mnenja. Raziskavo je izvedla na podlagi podatkov slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi, in drugih velikih slovenskih podjetij.

Obdobje navidezne resničnosti

Zdi se mi, da zadnje tedne spet živimo v svetu prilagojene realnosti, v katerem empirične ugotovitve ter na njih utemeljeni sklepi in razlage nimajo nobenega vpliva na naše razumevanje dogajanja. To so dnevi, ko se bolj ali manj zavestno pustimo prepričati, da je všečna podoba na površini primeren odraz realnosti.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS