Interventni ukrepi na davčnem področju kot posledica epidemije novega koronavirusa

Zaradi težav pri opravljanju dejavnosti in zaradi likvidnostnih težav subjektov, ki so posledica novega koronavirusa, so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi na davčnem področju. Podaljšan je rok za oddajo davčnega obračuna in letnega poročila Ajpesu. Poenostavljen odlog plačila davka in obročno plačilo davka sta mogoča, če je subjekt izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov. Ukrepi posegajo tudi na področje davčne izvršbe. Sprejeti so bili še dodatni ukrepi za pomoč gospodarstvu in prebivalcem.

dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 30. 03. 2020
Datum posodobitve: 28. 04. 2020

V času sestave/objave sestavka je v pripravi nova zakonodaja, ki bo pravice lahko pomembno razširila. Ob uporabi tega sestavka je zato treba spremljati spremembe predpisov. 

Po nujnem postopku je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju1 (ZIUJP), s katerim zakonodajalec želi omiliti posledice epidemije novega koronavirusa na izpolnjevanje davčnih obveznosti zavezancev. Objavljen je bil v Uradnem listu RS 36/20. Velja in uporablja se že od dneva po objavi, to je od 29. marca 2020. Uporablja pa se do sprejetja sklepa Vlade RS, da so prenehali razlogi za te ukrepe. Drugi interventni zakon iz istega sklopa interventne zakonodaje pa je Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov2 (ZIUPPP), ki je bil sprejet 28. marca 2020 in je začel veljati 29. marca 2020. Tudi ta deloma posega na davčno področje.

 

Interventni ukrepi so bili sprejeti zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Slovenije. Kot odgovor nanjo je vlada izdala odredbo o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji ter začasno prepovedala in omejila javni prevoz potnikov v Sloveniji. Omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije pa vpliva tudi na poslovanje družb in drugih subjektov. Mnoga podjetja so bila prisiljena ustaviti proizvodnjo oziroma ne opravljajo storitev, kar neizogibno otežuje izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Zaradi vsega omenjenega so bili sprejeti sklopi interventnih ukrepov, ki med drugim posegajo na davčno oziroma javnofinančno področje.3 Namenjeni so temu, da bi organizacije lažje prebrodile krizo v poslovanju in posledične likvidnostne težave, s katerimi se morajo spopadati zaradi epidemije COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus.

Ker so posledice epidemije COVID-19 že zdaj velike, so bili potrebni še dodatni interventni ukrepi. Ti so bili sprejeti z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo4 (ZIUZEOP; odslej interventni megazakon). Uveljavljen je bil z 11. aprilom 2020. Predvideno pa je, da se bo ta zakon še spreminjal, dopolnjeval, popravljal in da bodo sledili še dodatni interventni ukrepi. V tem sestavku so obravnavani le sprejeti ukrepi na davčnem področju. Zelo pogosto se spreminjajo tudi razlage določb interventne zakonodaje, tako da so izredne razmere na računovodskem in davčnem področju tudi zaradi tega.

Ukrepi z drugih področij so predstavljeni v drugih sestavkih te revije IKS. V novem interventnem megazakonu je določeno, da se vsi ukrepi uporabljajo od 13. marca 2020, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače. Obenem pa je ravno tako kot pri prvem interventnem davčnem zakonu določeno, da se roki, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni, če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana.

INTERVENTNI UKREPI NA DAVČNEM PODROČJU

Poglavitni izredni ukrepi na davčnem področju so po ZIUJP tile:

  • podaljšanje roka za oddajo obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in dohodnine od dohodka iz dejavnosti in obračuna DDPO;
  • podaljšanje rokov za pripravo in posredovanje zaključnih računov in letnih poročil, ki se oddajajo Ajpesu;
  • poenostavitev pri vlaganju zahtevkov za spremembo predhodne akontacije dohodnine in dohodnine ter davka od dohodkov pravnih oseb;
  • podaljšanje roka za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov;
  • podaljšanje roka za določitev nove zavarovalne osnove v letu 2020, najpozneje za junij;
  • blažji pogoji za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnih obveznosti; odlog in obročno plačilo se dovoljuje tudi za akontacije davka in za davčne odtegljaje; odobreno obročno plačilo in odlog davčnih obveznosti se ne obrestuje;
  • preložitev skrajnega roka za sestavo in odpremo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019;
  • določitev pooblastila ministru, pristojnemu za finance, za določitev politike izvajanja davčne izvršbe v času veljavnosti tega zakona.

Tako bo letos možno obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in obračun DDPO za leto 2019 oddati do 31. maja 2020 oziroma 1. junija 2020, ker je 31. maj nedelovni dan, ne glede na to, da je siceršnji zakonski rok 31. marec 2020. Enako velja za oddajo letnega poročila Ajpesu.

Pri vodenju postopkov, ki so povezani s temi interventnimi ukrepi, se uporabljajo določbe ZIUJP. Če pa ta zakon teh pravil ne določa, se uporabljata Zakon o davčnem postopku5 (ZDavP-2) in Zakon o javnih financah6 (ZJF). To pomeni, da se ZDavP-2 in ZJF uporabljata subsidiarno oziroma takrat, ko ZIUJP ne vsebuje lastnih pravil o izvajanju postopkov. Temeljna načela davčnega postopka, ki so opredeljena v ZDavP-2, z ZIUJP niso spremenjena.

Vsi postopki, ki so se začeli po ZIUJP, se po njem tudi dokončajo.

Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, se roki za poročanje podaljšajo za 30 dni. To velja za oddajo davčnih obračunov (3. člen ZIUJP), za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki (4. člen ZIUJP), za določitev nove zavarovalne osnove (6. člen ZIUJP), za odmero dohodnine (9. člen ZIUJP), za predložitev zaključnih računov in letnih poročil (13. člen ZIUJP). Tudi po interventnem megazakonu velja enako, da se roki, ki se iztečejo 31. maja 2020, podaljšajo za 30 dni (do 30. junija 2020), če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana.

K temu so dodani interventni ukrepi po ZIUZEOP, med katerimi so denimo

  • neplačilo akontacije davka za april in maj,
  • oprostitev prispevkov za samozaposlene,
  • izplačilo temeljnega dohodka za samozaposlene,
  • povračilo nadomestila in oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plače delavcem, ki so na začasnem čakanju na delo,
  • povračilo nadomestila in oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plače za odsotnost zaradi višje sile,
  • oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki delajo, in izplačilo kriznega dodatka tem delavcem.

Del teh ukrepov je predstavljen v tem sestavku, del pa v drugih sestavkih, ki so povezani z interventnimi ukrepi.

Davčni obračun za LETo 2019

Zavezanci morajo davčni obračun za leto 2019 oddati davčnemu organu najpozneje do 31. maja 2020. To velja tako za obračun dohodka iz dejavnosti kot tudi za obračun DDPO, če je davčno obdobje teh pravnih oseb enako koledarskemu letu. Sprememba velja tako za tiste, ki ugotavljajo davčno osnovo s pomočjo dejanskih prihodkov in odhodkov, kot tudi za tiste, ki jo ugotavljajo z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki.

Glede na to, da je 31. maj 2020 nedelovni dan pri davčnem organu, je skrajni rok za oddajo davčnega obračuna 1. junij 2020. Po določilih davčnega postopka se namreč rok za oddajo davčnega obračuna prestavi na naslednji delovni dan, če se izteče na nedelovni dan (dan, ko organ ne dela).7

ZGLED 1: Oddaja letnega poročila in davčnega obračuna za leto 2019

Zavezanec je družba z omejeno odgovornostjo. Poslovno in davčno leto ima enako koledarskemu. Tako kot številna druga podjetja je bil zaradi epidemije novega koronavirusa prisiljen sprejeti ukrepe, ki so močno okrnili njegovo poslovanje ali ga celo povsem ustavili. Med pomembnimi obveznostmi je tudi oddaja letnega poročila in obračuna DDPO.

Ali mora zavezanec v letu 2020 oddati letno poročilo in obračun DDPO najkasneje do 31. marca 2020 ali se rok letos morda podaljša?

Po ZIUJP je za leto 2019 podaljšan rok za oddajo letnega poročila Ajpesu in obračuna DDPO (enako velja tudi za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti), ki ga mora zavezanec oddati davčnemu organu. Oboje mora po ZIUJP oddati najkasneje do 31. maja 2020. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku* (ZUP) se rok za oddajo letnega poročila podaljša, če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik, dela prost dan v Sloveniji ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela. Rok za izpolnitev obveznosti se v tem primeru izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. To pomeni, da se rok izteče 1. junija (31. maja je nedelja). To velja tudi za samostojnega podjetnika, ki je dolžan Ajpesu oddati letno poročilo. Tudi ta ga je namreč dolžan oddati Ajpesu najkasneje do 1. junija 2020. Tudi rok za oddajo obračuna DDPO (pa tudi za oddajo obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) Fursu se za leto 2019 podaljša do 1. junija iz enakih razlogov (45. člen ZDavP-2).

* UL RS 80/99 ... 82/13.

Za tiste pravne osebe, ki pa imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta (ker je njihovo davčno obdobje enako poslovnemu letu, ki je različno od koledarskega), se rok za oddajo davčnega obračuna spremeni le, če se rok za oddajo davčnega obračuna izteče v času veljavnosti interventnega zakona. V tem primeru lahko te pravne osebe oddajo davčni obračun v dveh mesecih po izteku siceršnjega roka. To pomeni, da se rok za oddajo davčnega obračuna podaljša s treh mesecev po poteku poslovnega (davčnega) leta na pet mesecev po poteku poslovnega (davčnega) leta za preteklo poslovno (davčno) leto.

Rok za plačilo doplačila akontacije ali predhodne akontacije davka oziroma davka od dohodkov pravnih oseb pa se ne spreminja. Ta je 30 dni od predložitve davčnega obračuna.

Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, se rok za oddajo davčnega obračuna podaljša za 30 dni.

Ti roki za oddajo davčnega obračuna in letnega poročila veljajo avtomatično po ZIUJP. Zavezancem zato ni treba davčnemu organu pošiljati nobenih vlog, da bi oddali davčni obračun do podaljšanega roka (1. junija 2020 oziroma 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana). Če pa slučajno kak zavezanec tudi do podaljšanega roka iz opravičljivih razlogov ne bo mogel oddati davčnega obračuna, lahko na davčni organ naslovi vlogo (predlog) za kasnejšo oddajo davčnega obračuna po 52. členu ZDavP-2. Zavezanec mora vložiti predlog za oddajo davčnega obračuna po izteku predpisanega roka najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za oddajo davčnega obračuna. Davčni organ s sklepom pravočasno oddano vlogo (predlog) odobri ali pa jo (ga) zavrne, če je neutemeljena.8

ODDAJA DAVČNEGA OBRAČUNA PO IZTEKU PREDPISANEGA ROKA IZ OPRAVIČLJIVIH RAZLOGOV

Zakonodajalec pojasnjuje, da lahko davčni organ zaradi izrednega dogodka, to je epidemije novega koronavirusa, po 52. členu ZDavP-2 zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more oddati davčnega obračuna v predpisanem roku, lahko na predlog zavezanca dovoli, da ga odda po izteku predpisanega roka. V predlogu mora zavezanec navesti opravičljiv razlog, zakaj davčnega obračuna ne more oddati v predpisanem roku. Mednje spadajo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in so obenem takšni, da preprečujejo oddajo obračuna v predpisanem roku. Zavezanec mora v predlogu zanje predložiti dokaze; če tega (še) ne more storiti, mora to pojasniti oziroma navesti že v predlogu. Zavezanec mora vložiti predlog za oddajo davčnega obračuna po izteku predpisanega roka najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za oddajo davčnega obračuna.

Marsikateri zavezanci se soočajo tudi z likvidnostnimi težavami in pomanjkanjem sredstev za poravnavo davka po predloženem davčnem obračunu zaradi izpada prihodkov (izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19). Ti bodo lahko v času veljavnosti (uporabe) ZIUJP na davčni organ naslovili vlogo za obročno plačilo oziroma odlog davčne obveznosti pod blažjimi pogoji, kot to velja po ZDavP-2. Rok za plačilo davčne obveznosti, ugotovljene v davčnem obračunu, je 30 dni od oddaje davčnega obračuna. Trenutno ni znano, do kdaj se bo ZIUJP uporabljal, saj je to vezano na objavo sklepa o tem, kdaj bo razglašen konec epidemije. Če bo to želel narediti kasneje, ko ZIUJP ne bo več veljal oziroma se uporabljal, pa bo lahko zaprosil za odlog oziroma obročno plačilo te davčne obveznosti po ZDavP-2 in Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku9 (P-ZDavP-2). Te zahteve pa so strožje od tistih po ZIUJP. Več o tem lahko preberete v poglavju Odlog in obročno plačilo davčnih obveznosti.

Ukrep podaljšanja roka za oddajo davčnega obračuna velja le za oddajo rednega letnega davčnega obračuna. Ne nanaša pa se na oddajo davčnega obračuna v drugih primerih, kot so denimo zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti, začetka insolvenčnega postopka, začetka postopka prostovoljne likvidacije, prenehanja zaradi statusnega preoblikovanja ali zaradi smrti zasebnika. Ti roki ostajajo nespremenjeni.

 

NEPLAČILO OBROKOV AKONTACIJ DAVKA ZA APRIL IN MAJ

Za zavezance, ki opravljajo dejavnost, in pravne osebe je bil sprejet še ukrep neplačila obrokov predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, ki dospejo v plačilo od uveljavitve interventnega megazakona do 31. maja 2020. To se nanaša na akontacije dohodnine in davek od dohodkov pravnih oseb za april (zapade v plačilo 11. maja 2020) in maj 2020 (zapade v plačilo 10. junija 2020). Neplačani obroki (predhodne) akontacije dohodnine pa ne štejejo za obračunane. To pomeni, da bo doplačilo davčne obveznosti po davčnem obračunu za leto 2020 zaradi tega večje. Lahko pa tudi ne bo, saj bodo verjetno zavezanci v povprečju v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 dosegali manjše dobičke in davčne osnove. S tem ukrepom se bo verjetno tudi zmanjšalo število zahtevkov za zmanjšanje akontacije dohodnine ali pa se bo morda vsaj zamaknilo na kasnejše obdobje.

Ta ukrep velja tako za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki, kot tudi za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki.

Ker obroki te akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, se omenjeni ukrep nanaša na obrok akontacije za april in maj. Ne nanaša pa se na obrok akontacije za marec. Zavezanci, ki so davčni obračun za leto 2019 do 31. marca 2020 že oddali, so tako morali marčevski obrok in poračun januarskega in februarskega plačati do 10. aprila 2020 oziroma do 9. aprila 2020 (zaradi praznikov in nedelovanja plačilnega prometa 10. aprila); ali pa so morali na davčni organ nasloviti vlogo za odlog ali obročno plačilo davčne obveznosti po posebnem interventnem ukrepu.

Razliko v velikosti akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne osnove na podlagi novega davčnega obračuna, morajo zavezanci za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. A je davčni organ je izdal ugodnejše pojasnilo za davčne zavezance, ki davčnega obračuna za leto 2019 še niso oddali do 31. marca 2020.10 Razlog je v programski opremi, ki jo davčni organ zaradi interventnih ukrepov v tako kratkem času ni mogel prilagoditi.

 

POJASNILO DAVČNEGA ORGANA O PLAČILU MARČEVSKE AKONTACIJE IN DOPLAČILA JANUARSKE IN FEBRUARSKE AKONTACIJE

Davčnim zavezancem, ki so obračun DDPO ali obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) za koledarsko leto 2019 predložili do 31. marca 2020, je 10. aprila 2020 potekel rok za plačilo naslednjih obveznosti:

  • obrok akontacije za marec 2020 oziroma obrok za prvo trimesečje 2020 (v velikosti, izračunani po davčnem obračunu za leto 2019, torej po novi osnovi), in
  • pozitivna razlika v velikosti obrokov za že dospele obroke (za januar in februar 2020) – tako imenovana poračunska akontacija.

Davčnim zavezancem, ki zaradi podaljšanja roka še niso predložili obračunov DDPO in DohDej za koledarsko leto 2019 in bodo davčni obračun predložili v aprilu 2020, rok za plačilo omenjenih obveznosti poteče 11. maja 2020.

Davčnim zavezancem, ki bodo predložili davčni obračun v maju 2020 oziroma 1. junija 2020 (ko se izteče rok za predložitev obračunov DDPO in DohDej za koledarsko leto 2019), pa poteče rok za plačilo 10. junija 2020.

ZAKLJUČNO POROČILO IN LETNO POROČILO ZA LETO 2019

Ker so bili za preprečevanje širitve okužbe sprejeti ukrepi, zaradi katerih zaposleni samo omejeno lahko opravljajo svoje delovne obveznosti, so se podaljšali roki za pripravo in predložitev zaključnih računov ter letnih poročil proračunskih uporabnikov. To velja za pripravo in predložitev premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna, neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin. Podaljšal se je tudi rok za pripravo in predložitev letnih poročil za zavezance, ki ne sodijo med proračunske uporabnike.

Glede podaljšanih rokov za predložitev zaključnih računov in letnih poročil velja naslednje:

  • Neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo Ajpesu.
  • Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo 31. maja 2020 predložijo organu občinske uprave, ki je pristojen za finance. Ta jo mora do 30. junija 2020 predložiti Ajpesu. Občine v premoženjsko bilanco občine vključijo tudi premoženjsko bilanco posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin.
  • Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo Ajpesu.
  • Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo Ajpesu.
  • Ministrstvo za finance pripravi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin in jo do 31. julija 2020 predloži vladi v sprejem.

Ministrstvo za finance pripravi predlog zaključnega računa državnega proračuna in ga predloži računskemu sodišču najkasneje do 31. maja 2020 (odstop od 97/2 ZJF).

Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži Ministrstvu za finance najkasneje do 31. maja 2020, občinskemu svetu v sprejem pa do 15. junija 2020 (odstop od 98. člena ZJF).

Zavezanci, ki sicer predlagajo letna poročila Ajpesu do 31. marca tekočega leta, bodo v letu 2020 letna poročila za leto 2019 predložili najkasneje do 31. maja 2020. Mednje spadajo denimo gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so dolžni letno poročilo za preteklo leto predložiti Ajpesu. Da bi se izognili nejasnostim, je določeno, da to velja za vse zavezance, ki so dolžni posredovati svoja letna poročila Ajpesu in jim rok za predložitev poročil za preteklo leto poteče pred 31. majem 2020.

Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, se rok za predložitev teh zaključnih poročil oziroma letnega poročila podaljša za 30 dni.

rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Po ZDavP-2 lahko fizična oseba, ki že opravlja dejavnost, ob izpolnjenih pogojih davčnemu organu priglasi obdavčitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto. To stori v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z Zakonom o dohodnini11 (ZDoh-2). Enako je določeno tudi za pravno osebo, ki želi priglasiti ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki, le da mora izjaviti, da izpolnjuje pogoje za tako obdavčitev po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb12 (ZDDPO-2).

ZIUJP pa to spreminja in določa, da lahko zavezanec priglasi tak način ugotavljanja davčne osnove za davčno leto 2020 najpozneje do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb; za pravno osebo to velja za davčno leto 2020 oziroma za davčno leto, ki se začne v letu 2020. Ko pravna oseba priglasi tako obdavčitev, je njeno davčno leto enako koledarskemu letu in se od njega ne more razlikovati.

Roki za priglasitev obdavčitve z normiranimi odhodki morajo biti usklajeni z roki za predložitev davčnega obračuna, saj se priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za tekoče leto opravi v davčnem obračunu za preteklo leto. Zaradi tega so bili tudi roki za priglasitev te obdavčitve podaljšani do 31. maja 2020, ko je skrajni rok za oddajo davčnega obračuna.

Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, se rok za priglasitev obdavčitve z normiranimi odhodki podaljša za 30 dni.

ZGLED 2: Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki v primeru predložitve davčnega obračuna po izteku predpisanega roka

Samostojni podjetnik zaradi epidemije COVID-19 davčnemu organu ni mogel pravočasno predložiti obračuna za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti (do 31. maja 2020). V tem davčnem obračunu je želel priglasiti ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki. Na davčni organ je vložil predlog za predložitev davčnega obračuna v kasnejšem roku skladno z 52. členom ZDavP-2, davčni organ pa je izdal sklep, da sme zavezanec to storiti do 17. junija 2020. Zavezanec je davčnemu organu ta davčni obračun predložil skladno s tem rokom.

Ali lahko zavezanec v tem davčnem obračunu, oddanem po izteku zakonskega roka, priglasi ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki?

Zavezanec lahko v davčnem obračunu, ki ga predloži do (podaljšanega) roka, ki ga je s sklepom določil davčni organ, priglasi ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki. Iz zakonske določbe namreč izhaja, da sme zavezanec priglasitev opraviti do 31. maja 2020 oziroma do roka za predložitev davčnega obračuna. Pri tem se za rok predložitve davčnega obračuna šteje tisti (daljši) rok, ki je utemeljeno podaljšan na podlagi zakonskih določil (v tem primeru po 52. členu ZDavP-2). Ker je zavezanec iz opravičljivih razlogov predložil davčni obračun kasneje, lahko v njem veljavno priglasi ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki.

Obratno pa velja za prenehanje priglasitve ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Šteje se, da zavezanec (fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in pravna oseba), ki je že v letu 2019 uporabljal ta način obdavčitve, tudi za naprej izbere to obdavčitev, tako da do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v davčnem obračunu za predhodno leto oziroma obdobje. Če pa želi priglasiti prenehanje tega načina obdavčitve, to stori v davčnem obračunu za predhodno leto oziroma obdobje do 31. maja 2020 (oziroma 1. junija 2020) oziroma do roka za predložitev davčnega obračuna za predhodno leto. To ustrezno označi v splošnem delu obrazca davčnega obračuna. Ta rok se je zamaknil, ker se je podaljšal tudi rok za oddajo davčnega obračuna za predhodno leto, v katerem je treba priglasiti prenehanje ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki.

sprememba akontacije davka za leto 2020

Naslednji ukrep se nanaša na spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (odslej akontacija davka). Zaradi posledic epidemije COVID-19 se bo verjetno mnogim zavezancem zgodilo, da bodo njihovi prihodki in s tem dobiček v letu 2020 manjši, kot so bili v letu 2019. Tako bo izračunana akontacija davka prevelika glede na predvideno poslovanje v letu 2020. Zavezanci lahko v teh okoliščinah davčnemu organu vložijo zahtevo za spremembo (v tem primeru aktualno zmanjšanje) akontacije davka. Sicer jo morajo vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka te akontacije (akontacije dospejo na zadnji dan obdobja, na katero se nanašajo). Denimo za akontacijo za april so morali to zahtevo za spremembo vložiti marca oziroma najkasneje 30. marca 2020 (30 dni pred dospelostjo, ki je 30. aprila 2020). Obroki akontacije davka morajo biti plačani najpozneje 10. v mesecu za pretekli mesec (oziroma do 10. v mesecu po preteku trimesečja, če so te trimesečne). Če zavezanec ne plača akontacije davka, se to obrestuje z davčnimi zamudnimi obrestmi.

Zavezanec lahko predloži zahtevek za zmanjšanje akontacije davka v obliki dopisa, ki mu mora priložiti davčni obračun za tekoče davčno leto (pred predložitvijo zahteve), oceno davčne osnove za celotno tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

Ne glede na te zahteve v ZDavP-2 (299/1 in 371/9 ZDavP-2) pa zaradi interventnega ukrepa priložijo le oceno davčne osnove za tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

S tem interventnim ukrepom se odpravlja obveznost, da se zahtevi za spremembo akontacije davka v času veljavnosti interventnega zakona predlaga tudi davčni obračun za tekoče davčno obdobje (v letu 2020), ki je poteklo pred vložitvijo vloge (denimo za obdobje od 1. januarja do 29. februarja 2020 oziroma od 1. januarja do 31. marca 2020, odvisno od datuma predložitve tega zahtevka). Tako zadostuje, da zavezanec priloži (le) oceno davčne osnove za tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. S tem se nekoliko poenostavlja uveljavljanje spremembe akontacije davka.

Zavezanec pa akontacije davka ne more zmanjšati pred oddajo davčnega obračuna za leto 2019.

Vendar mora s tem, ko predloži davčni obračun za leto 2019, tudi davčno obveznost poravnati prej, in sicer v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so zavezančeve trenutne akontacije davka prevelike, bi se od njega zahtevalo, da davčni obračun za leto 2019 odda pred skrajnim rokom za oddajo davčnega obračuna.

A vendar to zaradi dodatnega interventnega ukrepa (62. člen ZIUZEOP) ni potrebno, saj zavezanci po tem ukrepu ne plačajo obroka (predhodne) akontacije za april (zapade v plačilo 11. maja 2020,) in za maj (zapade v plačilo 10. junija 2020). Za marčevski obrok za zavezance, ki so davčni obračun za leto 2019 že oddali do 31. marca 2020, to še ni veljalo (ta je zapadel v plačilo 10. aprila 2020), zato ga je bilo treba tega plačati ali pa vložiti vlogo za odlog te davčne obveznosti (glejte poglavje Odlog in obročno plačilo davčnih obveznosti). Zavezanec ima v času veljavnosti interventnih ukrepov možnost vložiti tudi vlogo za odlog akontacije DDPO (6/2 ZIUJP), čeprav v običajnih razmerah to ni možno zaradi zakonske prepovedi v ZDavP-2 (102/5 ZDavP-2).

Če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana, zavezancem ne bo treba plačati še obroka za junij, ki dospe v plačilo 30. junija 2020, v plačilo pa zapade 10. julija 2020.

Zavezanci tako ne bodo plačali aprilskega in majskega obroka (predhodne) akontacije davka. Pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost, neplačana obroka zato ne bosta štela za obračunano akontacijo (oziroma trije obroki, če epidemija ne bo preklicana do 15. maja 2020). Tako bodo zavezanci doplačali te akontacije v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna za leto 2020, če bodo po davčnem obračunu na podlagi rezultatov poslovanja za leto 2020 ugotovili takšno obveznost v tem davčnem obračunu. Verjetno bodo imeli nekateri zavezanci zaradi epidemije COVID-19 težave s poslovanjem, tako da se lahko zgodi, da obveznost za to doplačilo ne bo nastala.

Zavezanci, ki pa tudi po preteku interventnih ukrepov ne bodo mogli poravnati obrokov (predhodne) akontacije, pa lahko davčnemu organu predložijo zahtevek za zmanjšanje teh obrokov potem, ko bodo morali te obroke spet začeti plačevati. Ta zahtevek lahko predložijo že zdaj ali pa kasneje, a po oddaji davčnega obračuna za leto 2019. Če ga bodo predložili v času veljavnosti interventnih ukrepov, jim ni treba priložiti davčnega obračuna za tekoče davčno leto, za del davčnega obdobja 2020 pred predložitvijo zahteve. To lahko storijo, če ocenjujejo, da je njihova davčna osnova po davčnem obračunu za leto 2019 prevelika glede na ocenjeni dobiček v letu 2020. V tem zahtevku mora navesti razlog, zakaj vlagajo ta zahtevek, pripraviti oceno davčne osnove za leto 2020 in to v zahtevku utemeljiti (predložiti podatke, ki dokazujejo zmanjšanje davčne osnove). Za oceno davčne osnove bo družba morala oceniti letne prihodke, odhodke in dobiček in to v zahtevku utemeljiti. V času veljavnosti interventnih ukrepov pa je postopek nekoliko poenostavljen.

Zavezanec lahko zahtevek za zmanjšanje akontacije davka vloži kot vlogo, ki jo pripravi sam v obliki dopisa oziroma lastnega opisa okoliščin in izračuna ocenjene davčne osnove za leto 2020. Vlogo lahko vloži prek sistema eDavki kot lastni dokument oziroma izjemoma po elektronski pošti. Pripravljen bo tudi elektronski obrazec za ta zahtevek.

ZGLED 3: Zahtevek za spremembo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020

Družba je zaradi epidemije COVID-19 izgubila veliko naročil, zato je precej delavcev poslala na začasno čakanje na delo. Ocenjuje, da bo sicer v letu 2020 ustvarila dobiček, vendar bo precej manjši kot v letu 2019. Obenem bo imela zaradi izpada teh naročil likvidnostne težave. Davčni obračun za leto 2019 bo oddala 28. maja 2020.

Ali lahko družba vloži zahtevek za zmanjšanje akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in kaj mora zahtevku priložiti?

Dokler družba ne odda davčnega obračuna za leto 2019, plačuje akontacijo DDPO po davčnem obračunu iz zadnjega predloženega davčnega obračuna (za leto 2018). Akontacijo davka lahko zmanjša po oddaji davčnega obračuna za leto 2019.

Družba lahko odda davčni obračun za leto 2019 in nato vloži zahtevek za zmanjšanje akontacije davka. Davčni obračun bi zato oddala pred nameravano oddajo. Če je akontacija davka po tem davčnem obračunu prevelika, lahko nato zahteva njeno zmanjšanje. Vendar mora s tem, ko odda davčni obračun za leto 2019, tudi davčno obveznost poravnati prej, in sicer v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če te zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19 ne more, lahko na davčni organ vloži vlogo za odlog ali obročno plačilo te davčne obveznosti. Po interventnem ukrepu bi bil to brezobrestni odlog.

A družbi ni treba oddati davčnega obračuna že prej, saj velja še drug interventni ukrep, po katerem zavezanci ne plačajo obroka akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, ki dospe v plačilo od uveljavitve interventnega megazakona do 31. maja 2020 (oziroma do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana); to velja za obroka akontacije za april in maj. Če pa tudi po tem datumu ne bo zmogla plačevati obrokov akontacije davka, mora davčnemu organu po oddaji davčnega obračuna za leto 2019 pravočasno predložiti zahtevek za zmanjšanje akontacije davka (vsaj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije, za katerega želi, da bi to začelo veljati; denimo 31. maja 2020 za junijski obrok).

Zavezanec ima tako možnost, da za akontacije preostalih mesecev, ki jih bo treba plačati,

  • vloži vlogo za zmanjšanje (predhodne) akontacije davka (dohodnine ali davka od dohodkov pravnih oseb) kot lastni dokument prek sistema eDavki ali po elektronski pošti;
  • zaprosi za odlog plačila za čas do dveh let ali plačilo v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19; po tej možnosti lahko to stori v času veljavnosti tega ukrepa, to je do preklica epidemije s sklepom vlade; po preteku veljavnosti tega ukrepa to ne bo možno, saj bi moral vlogo vložiti po določilih ZDavP-2, ki pa ne dovoljuje odloga ali obročnega plačila akontacij davka.

DOLOČITEV NOVE ZAVAROVALNE OSNOVE, ODLOG IN OPROSTITEV PRISPEVKOV TER IZREDNA POMOČ

Interventni ukrepi posegajo tudi na področje določitve nove zavarovalne osnove za samozaposlene, odlog prispevkov in oprostitev plačila prispevkov za določene samozaposlene ter izplačila izredne pomoči samozaposlenim.

Prvi interventni ukrep se nanaša na določanje nove zavarovalne osnove samozaposlenih. Nova zavarovalna osnova se določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma  dohodnine od dohodka iz dejavnosti (davčni obračun). Določi se za mesec po tistem, v katerem je bil ta davčni obračun oddan. Skrajni rok pa je za junij, saj je to mesec, ki sledi tistemu, v katerem je treba najkasneje oddati davčni obračun.

Če do 15. maja 2020 ne bo razglašen konec epidemije, pa se ta rok podaljša za 30 dni in je skrajni mesec za začetek uporabe nove zavarovalne osnove julij (velja za zavarovalno osnovo za ta mesec oziroma plačilo prispevkov v avgustu za julij).

Po interventnem megazakonu pa je predviden še nov interventni ukrep oprostitve plačila prispevkov za določene samozaposlene (38. člen) in tudi za nekatere druge osebe, če zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. To morajo tudi izjaviti, informacija o tej izjavi pa se objavi na Fursovi spletni strani. Ukrep je namenjen tako samozaposlenim, ki imajo zaposlene, kot tudi tistim, ki jih nimajo. Na dan predložitve vloge davčnemu organu morajo imeti plačane davčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ; po mnenju davčnega organa je to na dan predložitve izjave davčnemu organu. Določeni so še drugi pogoji. Ukrep velja za oprostitev prispevkov za marec (sorazmerno od 13. do 31. marca 2020), za april in maj. Če samozaposleni ne morejo uveljaviti tega ukrepa, imajo na voljo (ob izpolnjenih pogojih) še ukrep avtomatičnega brezobrestnega odloga prispevkov za socialno varnost za marec, april in maj. Ukrep oprostitve plačila prispevkov velja ob izpolnjenih pogojih tudi za družbenike, ki so poslovodje in zavarovani na tej podlagi (zavarovalna podlaga 040).

Z ZIUPPP se za samozaposlene uporablja še ukrep odloga prispevkov za marec, april in maj 2020 (prispevki, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija). Pri tem veljajo določeni pogoji, da je samozaposlenim, ki nimajo zaposlenih, omogočen ta odlog. Te prispevke bi bilo sicer treba plačati do 20. aprila (za marec), do 20. maja (za april) in do 22. junija za maj 2020. Odložene prispevke bo moral plačati najkasneje do 31. marca 2022. Odlog je brezobresten. Najkasneje 6. aprila 2020 pa so morali imeti poravnane davčne obveznosti, ki jih pobira Furs (razen dolga, ki je enak ali manjši od 50 EUR). Samozaposlenim se prispevki odložijo neposredno po zakonu, zato jim ni treba vlagati nobene vloge za odlog prispevkov in čakati na odobritev z odločbo (po Fursovem pojasnilu se bo odlog le označil v obračunu prispevkov za socialno varnost). V tem obdobju lahko odložene prispevke plačajo v enkratnem znesku ali obročno. Če s plačilom zamudijo, pa morajo plačati zamudne obresti po ZDavP-2 (96. člen ZDavP-2). Podobno velja za odlog prispevkov za kmete.

Dodatno pa je določena še izredna pomoč za samozaposlene in kmete v obliki mesečnega temeljnega dohodka (34. do 39. člen interventnega megazakona). Pripada tistim samozaposlenim, kmetom, verskim uslužbencem in družbenikom poslovodjem, zavarovanim po zavarovalni podlagi 040, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Določeni so še drugi pogoji za uveljavitev te izredne pomoči. Pomoč znaša 350 EUR za marec, 700 EUR za april in 700 EUR za maj.

Več o teh ukrepih za samozaposlene, kmete in družbenike poslovodje, zavarovane po zavarovalni podlagi 040, najdete v sestavku Interventni ukrepi za samozaposlene in kmete, zbrani na enem mestu.

 

ODLOG IN OBROČNO PLAČILO DAVČNIH OBVEZNOSTI

Po 102. členu ZDavP-2 imajo zavezanci možnost, da v utemeljenih okoliščinah od davčnega organa zahtevajo odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev. To je mogoče, če bi zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, davčnemu zavezancu pa bi odlog oziroma obročno plačevanje davka preprečilo nastanek hujše gospodarske škode.

MERILA ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE

Po veljavnem zakonu se odlog oziroma obročno plačilo lahko dovoli zavezancu za preprečitev hujše gospodarske škode, pri čemer so merila za ugotavljanje hujše gospodarske škode naslednja:

  • davčni zavezanec je plačilno nezmožen ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov,
  • izguba pridobivanja prihodkov je nastala iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati,
  • davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda,
  • odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Natančneje ta merila in dokazovanje določa P-ZDavP-2.

Ne glede na pogoje iz 102. člena ZDavP-2 pa davčni organ po interventnem zakonu lahko odobri odlog oziroma obročno plačilo tistemu, ki izgubi sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19. Tako torej ni treba dokazovati nastanka hujše gospodarske škode oziroma ali bi tak odlog oziroma obročno plačilo preprečilo to hujšo gospodarsko škodo. Bo pa moral dokazati, da ima težave, ker ne more ustvarjati prihodkov oziroma ker jih nima zadosti, da bi mu uspelo poravnati svoje dolgove, med drugim tudi davčnega. To se je lahko zgodilo zaradi odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, zaradi katerega mnogi niso smeli več opravljati teh dobav. Nekaterim so bili odpovedani naročeni projekti oziroma naročila dobav ali storitev ali pa so jim bile celo odpovedane pogodbe s kupci. Nekateri pa niso mogli opravljati dobav blaga ali storitev, ker jim ni uspelo nabaviti materiala oziroma surovin za to dobavo. Zavezanec bo moral pojasniti in ustrezno utemeljiti svoj konkreten razlog, zakaj je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije COVID-19.

Možen je odlog vseh davčnih obveznosti, kot je plačilo davka od dohodkov pravnih oseb ali doplačilo akontacije dohodnine oziroma doplačilo dohodnine po predloženem davčnem obračunu. Lahko se zaprosi tudi za odlog oziroma obročno plačilo DDV ali drugih davčnih obveznosti. Davčni organ pojasnjuje, da se iz istega razloga lahko odloži oziroma dovoli obročno plačilo tudi v primeru obstoja davčne obveznosti po inšpekcijski odločbi.

Po veljavnem ZDavP-2 odlog ali obročno plačilo ni možno za akontacije davka ali davčni odtegljaj, vendar pa je z interventnim ukrepom to spremenjeno in je odlog ali obročno plačilo možno tudi v tem primeru. To velja za akontacije davka in davčni odtegljaj, ki zapadejo v plačilo v obdobju veljavnosti interventnega zakona. To vključuje tudi predhodno akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb in predhodno akontacijo dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Enako pa je odlog oziroma obročno plačilo možno tudi v primeru doplačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in akontacije dohodnine ter dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Za davčni odtegljaj pa se razume denimo davčni odtegljaj akontacije dohodnine, ki ga mora delodajalec ob obračunu plače obračunati in odtegniti od davčne osnove od plače zaposlenega. Ni pa možen odlog plačila socialnih prispevkov za zaposlenega.

Davčni zavezanec mora vlogo za odlog oziroma obročno plačevanje davkov in drugih obveznosti vložiti pri davčnem organu. Ta nato odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in evidenc drugih organov ter predloženih dokazov zavezanca, iz katerih je razvidna izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov. Odloči o odlogu oziroma plačilu davkov in drugih obveznosti v osmih dneh od dneva prejema vloge. Rok začne teči od prejema popolne vloge.

VSEBINA VLOGE ZA ODLOG DAVČNIH OBVEZNOSTI ALI ZA OBROČNA PLAČILA DAVČNIH OBVEZNOSTI

Obvezne sestavine, ki jih določa ZUP v 66. členu, so predvsem podatki o

  • davčnem zavezancu (potrebni za identifikacijo vložnika),
  • pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
  • zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),
  • davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog ali obročno plačilo davka.

Poleg tega mora zavezanec vlogi priložiti dokazila, ki potrjujejo oziroma dokazujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov. Priloži na primer izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti ter druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka.

Davčni organ pa je pripravil vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19 v sistemu eDavki. Zavezanci lahko zato vlogo oddajo v ta prednastavljeni obrazec, ki se imenuje Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19. Davčni organ je pripravil tudi navodila za ta obrazec. To vlogo zavezanec lahko vloži v času veljavnosti ZIUJP do sprejetja sklepa Vlade RS, da so prenehali razlogi za ukrepe, uvedene s tem zakonom. Zavezanec lahko vlogo odda elektronsko prek sistema eDavki kot lastni dokument, pri čemer lastnoročni podpis zavezanca v vlogi ni potreben. Lahko pa zavezanci vlogo za odlog oziroma obročno plačilo oddajo tudi po navadni pošti ali pošljejo na elektronski naslov finančnega urada, kjer je zavezanec vpisan v davčni register.

Zavezanec pa mora paziti, da obročne davčne obveznosti poravnava pravočasno. Če slučajno zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo v obdobju veljavnosti tega zakona, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju veljavnosti interventnega zakona. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca opozori na posledice zamude. Spremenjeni pogoji glede zapadlosti neplačanih obrokov v primeru zamude pri plačilu veljajo tako za obročne načrte, ki jih je davčni organ odobril pred veljavnostjo interventnega zakona, kot tudi za obročne načrte, ki se odobrijo na podlagi interventnega zakona.

Če zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. To po veljavni zakonodaji ureja za fizično osebo 101/8 ZDavP-2, za zavezanca, ki opravlja dejavnost, 102/8 ZDavP-2 in za zavezance, ki jim je obročno plačilo odobreno na podlagi predložitve instrumenta zavarovanja ali vknjižbe zastavne pravice v ustrezen register, pa 103/4 ZDavP-2. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca opozori na posledice zamude. Z interventnim zakonom pa je določeno, da če zavezanec zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo v obdobju trajanja ukrepov po tem interventnem zakonu, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju trajanja ukrepov po tem zakonu. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca opozori na posledice zamude.

Zavezanec pa lahko vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode, zaradi okoliščin, ki niso povezane z epidemijo COVID-19, pod pogoji in na način, kot jih določata ZDavP-2 in P-ZDavP-2.

Neobrestovanje v primeru odloga oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti

Po veljavni ureditvi ZDavP-2 se zavezancu za čas odloga oziroma obročnega plačila davka zaračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti za zavezanca, ki ni fizična oseba, znaša 2 % letno oziroma v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %. Obrestna mera za izračun obresti do fizičnih oseb pa znaša 2 % letno.

Za čas, ko je davčni organ zavezancu omogočil odloženo plačila davka oziroma mu je dovolil obročno plačilo davka po interventnem zakonu, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

Zavezancu, ki mu davčni organ ni omogočil odloga plačila davka oziroma obročnega plačila po interventnem zakonu, ampak mu je omogočil odlog plačila davka oziroma obročno plačilo davka v skladu s 101. (za fizične osebe), 102. (za zavezance, ki opravljajo dejavnost) in 103. členom ZDavP-2 (za zavezance, ki predložijo instrument zavarovanja oziroma dovolijo vknjižbo zastavne pravice v register), se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

ODMERA DOHODNINE

ZIUJP določa tudi, da bo skrajni rok za sestavo in odpremo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019 namesto 31. maja 2020 30. junija 2020.

Podaljšan je tudi rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2019, če do predvidenega roka zavezanec rezident ne prejme informativnega izračuna dohodnine. Navedeni rok je s 15. junija preložen na 15. julij 2020. V tem primeru mora zavezanec vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. avgusta 2020.

Če do 15. maja 2020 ne bo razglašen konec epidemije novega koronavirusa, se bodo ti roki podaljšali za 30 dni.

Davčni organ pojasnjuje, da bo fizičnim osebam brez dejavnosti informativni izračun dohodnine izdal v istih rokih kot pretekla leta. Fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, naj bi prejele svoj informativni izračun dohodnine do 30. junija 2020.

DAVČNA IZVRŠBA

Minister za finance ima pooblastilo, da izda pravilnik, s katerim se določi politika izvajanja davčne izvršbe v času veljavnosti ZIUJP, to je v času epidemije novega koronavirusa.

V času veljavnosti tega zakona ne teče zastaranje pravice do izterjave davka za tiste zavezance, ki izkoristijo možnost po interventnem zakonu (denimo zaprosijo za odlog davčne obveznosti ali obročno plačilo davčne obveznosti), če davčni organ ne začne oziroma ne nadaljuje že začete davčne izvršbe. V tem primeru je zastaranje pravice do izterjave zadržano. Čas zadržanja se ne šteje v čas zastaralnega roka (določen v 125. in 126. členu ZDavP-2) niti v čas veljavnosti rubeža (določen v 189. členu ZDavP-2). Tako je vzpostavljena pravna podlaga za zadržanje zastaranja in tek rokov v zadevah, v katerih postopki davčne izvršbe ne bodo začeti. V zadevah davčne izvršbe, v katerih je bil že opravljen rubež premičnih stvari, ni pa bila še opravljena prodaja, v času veljavnosti tega zakona ne teče enoletni rok (po drugi alineji 189/1 ZDavP-2). V tem času se namreč šteje, da davčni organ ne more izvesti prodaje.

TEK ROKOV ZA OPRAVLJANJE PROCESNIH DEJANJ ZAVEZANCEV

Roki v upravnih zadevah (tudi davčnih zadevah) za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov ne tečejo. To je določeno z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)13 (ZZUSUDJZ).

Nadalje je v tem zakonu še določeno, da se roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov.14

Vse to pa ne velja za nujne zadeve. Tek rokov se za opravljanje procesnih dejanj strank (na primer pravna sredstva) in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), ne prekine. Odmera davka se šteje za nujno zadevo, ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov. Zaradi tega ne bodo prekinjeni procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti. Zavezanci morajo poravnati svoje (davčne) obveznosti v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe. Pravna sredstva morajo biti vložena v rokih, ki izhajajo iz pouka o pravnem sredstvu.

Davčni organ pojasnjuje, da to velja za redne odmere, denimo odmero davka na podlagi davčne napovedi, informativni izračun dohodnine, odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in druge. Odmerja se tudi davek na promet nepremičnin, čeprav teh postopkov zdaj verjetno ni veliko.

Za izvajanje nenujnih postopkov, kot so naknadni nadzor oziroma davčni inšpekcijski nadzor, pa praviloma velja, da v času trajanja izrednih ukrepov procesni in materialni roki ne tečejo (6/1 in 2 ZZUSUDJZ).

OPOMBE

  1. UL RS 36/20.
  2. UL RS 36/20.
  3. O drugih sklopih ukrepov lahko več preberete v sestavkih Odlog odplačila bančnih posojil zaradi epidemije novega koronavirusa in Čakanje na delo po interventnem megazakonu.
  4. UL RS 49/20.
  5. UL RS 13/1166/19.
  6. UL RS 11/1113/18.
  7. Po 45. členu ZDavP-2 velja, da če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delavnika, razen če zakon za kako obveznost določi drugače. Rok za predložitev obračuna DDPO (pa tudi za predložitev obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) davčnemu organu se za leto 2019 podaljša do 1. junija, ker je 31. maj 2020 nedelja. Po ZUP, ki se sicer v razmerju do ZDavP-2 uporablja subsidiarno, se rok za oddajo letnega poročila podaljša, če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik, dela prost dan v Sloveniji ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela. Rok za izpolnitev obveznosti se v tem primeru izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. To pomeni, da se rok izteče 1. junija 2020 (31. maja je nedelja). To velja tudi za samostojnega podjetnika, ki je dolžan Ajpesu predložiti letno poročilo; tudi on je dolžan letno poročilo predložiti Ajpesu najkasneje do 1. junija 2020. Zveza RFR predpostavlja, da se bo ta določba uporabila, čeprav ni posebej predpisano, da se glede vodenja postopka poleg ZDavP-2 in ZJF upošteva tudi ZUP.
  8. Glejte denimo sodbo Upravnega sodišča I U 892/2017-9.
  9. UL RS 141/0680/19.
  10. Pogosta vprašanja in odgovori na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa (različica z dne 14. aprila 2020), vprašanje št. 7.
  11. UL RS 117/0666/19.
  12. UL RS 117/06 … 66/19.
  13. UL RS 36/20.
  14. Ti veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada RS s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu RS, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS