Spremembe interventnega megazakona na davčnem področju

V interventnem megazakonu je bilo spremenjenih kar nekaj določb, ki posegajo tudi na davčno področje. Spremenjen je prihodkovni pogoj za povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo in za odsotnost zaradi višje sile. Drugačna so tudi zakonska pravila za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki v času epidemije delajo, pa tudi za izplačilo kriznega dodatka. Tudi pri samozaposlenih je prišlo do sprememb uveljavljanja pomoči po interventnem zakonu. Spremenjena je bila tudi določba glede vračila pomoči.

dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 04. 05. 2020 / Datum posodobitve: 26. 05. 2020 / DAVŠČINE

Sprejete so bile napovedane spremembe interventnega megazakona (ZIUZEOP-A1). Ta novela zakona je začela veljati s 1. majem 2020, a se nekatere spremembe uporabljajo za nazaj, to je od 13. marca 2020.

Pogoji za dodelitev pomoči

Na novo so dodani pogoji za dodelitev javnih sredstev zaradi zagotavljanja skladnosti s pravili o državni pomoči. Tovrstna pomoč mora biti skladna z Začasnim okvirom za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-192 (odslej začasni okvir). Z njim morajo biti skladni ukrepi iz 1. poglavja Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo3 (ZIUZEOP), ki se nanašajo na delo in plačevanje prispevkov za socialno varnost (denimo povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov, oprostitev plačila prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete).

Z začasnim okvirom morajo biti skladne tudi te oblike državne pomoči, ki so omenjene v ZIUZEOP:

  • katastrski dohodek (63. člen),
  • finančna pomoč kmetom zaradi epidemije COVID-19 (72. člen),
  • nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih (73. člen),
  • finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka (74. člen) ter
  • odlog plačila kreditnih in drugih obveznosti, nastalih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (11. poglavje) in
  • upravljanje z vodami (13. poglavje).

Ta državna pomoč se lahko dodeli v skladu s točko 3.1 začasnega okvira.

Po teh pravilih se državna pomoč ne sme odobriti podjetjem, ki so bila v težavah že dne 31. decembra 2019.

Skupna pomoč za vse omenjene ukrepe ne sme preseči 800.000 EUR na podjetje ali 120.000 EUR na podjetje v sektorju ribištva in akvakulture ali 100.000 EUR na podjetje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. To so bruto zneski pred odbitkom davkov in drugih dajatev.

Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže maksimalno vrednost, za dodeljevanje javnih sredstev iz podpoglavij 1.1 (Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov) in 1.2 (Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo) veljajo posebni pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju.

Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko 3.10 začasnega okvira. Vendar pa je nadomestilo plače in oprostitev prispevkov omejeno na 80 % bruto plače zaposlenega in le na zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni. Delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.

Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se v tem primeru dodelijo po 107/2b Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha bolezni COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz podpoglavij 1.1 in 1.2 ZIUZEOP. Vlada bo z novo uredbo podrobneje predpisala metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev.

Določena so še posebna pravila za uveljavljanje javnih sredstev podjetij, dejavnih v ribištvu in akvakulturi.

Ukrepi po ZIUZEOP ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so upoštevane določbe pomembnih aktov Evropske komisije.

Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev po ZIUZEOP.

Čakanje na delo

ZIUZEOP upravičenim delodajalcem ob izpolnjenih pogojih omogoča povračilo izplačanega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov od nadomestil plače. Po pojasnilih davčnega organa in zavoda za zaposlovanje to velja le za dneve, ko so zaposleni na čakanju na delo. Za dneve, ko ti delavci delajo, pa prejmejo plačo. Delodajalci pa upoštevajo oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od plače za dneve, ko delavci delajo (33/1 ZIUZEOP). Enako bi veljalo tudi za dneve letnega dopusta in praznikov, ko delavci niso na čakanju, ampak prejmejo 100 % nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (33/1 ZIUZEOP). To se izvaja od 13. marca pa do 31. maja 2020. Za dneve, ko zaposleni delajo, pa tudi za praznik ali dela prost dan, na katerega bi delavec po razporedu sicer delal, če ne bi bil praznik, pa prejmejo zaposleni (sorazmerni) krizni dodatek, ki ni obdavčen z dohodnino in prispevki (polni znesek kriznega dodatka je 200 EUR mesečno). Krizni dodatek pa ne pripada tistim delavcem, katerih zadnja izplačana mesečna plača je bila največ trikratnik minimalne plače 2.821,74 EUR. Davčni organ pojasnjuje, da se v primeru, ko delavec ni zaposlen za polni delovni čas, sorazmerno preračuna tudi trikratnik minimalne plače. Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, tako velja, da je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice trikratnika minimalne plače (1.410,87 EUR).

Z ZIUZEOP-A so se pogoji glede tega ukrepa povračila nadomestila za čakanje na delo in oprostitve prispevkov od teh nadomestil nekoliko spremenili. Spremembe se uporabljajo od 13. marca 2020, razen določbe o prekinitvi te napotitve na čakanje na delo, ki se uporablja od 1. maja 2020.

O začasnem čakanju na delo lahko več preberete v sestavku Čakanje na delo po interventnem megazakonu v digitalni reviji IKS COVID-19 in v sestavku Čakanje na delo. Pri teh dveh sestavkih je treba upoštevati še spremembe, ki so bile uzakonjene z ZIUZEOP-A.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil za začasno čakanje na delo imajo vsi delodajalci v Sloveniji, vendar so tri izjeme. Pravice do tega ukrepa nimajo (1) neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 % (to je veljalo že zdaj).4 Delodajalci, ki opravljajo (2) finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, prav tako niso upravičeni do tega ukrepa, vendar le, če imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020. Na novo je še določeno, da do tega ukrepa niso upravičeni (3) tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji.

Spremenjen je tudi prihodkovni kriterij, ki je pomemben za pridobitev povračila izplačanih nadomestil za začasno čakanje na delo, ki je posledica epidemije, ki jo je povzročil koronavirus, oziroma za obdržanje te pomoči.

Do uveljavitve ZIUZEOP-A je veljalo, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. To delodajalec potrdi z že napisano izjavo v elektronski vlogi, ki jo vloži na zavod za zaposlovanje. Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 ali sploh ni posloval, je do pomoči za marec upravičen, če je utrpel vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020, do pomoči za april in/ali maj pa je upravičen, če je utrpel vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 (22/2 ZIUZEOP).

Po uveljavitvi ZIUZEOP-A pa velja, da so do povračila izplačanih nadomestil upravičeni tisti delodajalci, katerih prihodki bodo po njihovi oceni v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, pa bodo upravičeni do povračila, če se bodo njihovi povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, katerih povprečni mesečni prihodki se bodo v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Po predložitvi letnega poročila za leto 2020 bodo delodajalci preverili, ali so jim prihodki upadli za več kot 10 % glede na primerjalno osnovo, ki se uporablja zanje (prihodki iz leta 2019, povprečni prihodki iz leta 2019, povprečni prihodki iz leta 2020). Če ta upad ne bo vsaj tolikšen, bodo morali pomoč naknadno vrniti.

Pri tem je po novem določeno, da se za prihodke štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo (materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo). Slednje velja za samozaposlene, ki so obenem tudi delodajalci delavcem, za katere uveljavljajo povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in oprostitev plačila prispevkov.

S temi novimi kriteriji upada prihodkov se rešuje problematika ugotavljanja upravičenosti pri tistih delodajalcih, ki ne poslujejo celo leto, imajo sezonsko naravo dejavnosti ali v letu 2019 niso poslovali. Ne rešuje pa se problematika tistih, ki so denimo v letu 2020 povečali število zaposlenih in so se jim zaradi tega povečali prihodki, a ne povprečni prihodki na zaposlenega.

Če je delodajalec na primer začel poslovati septembra 2019, bo izračunal primerjavo med prihodki tako, da bo prihodke iz leta 2019 delil s številom mesecev poslovanja v letu 2019 (v tem primeru s štirimi meseci) in jih primerjal s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2020 (prihodke iz leta 2020 bo delil z 12).

Sprememba kriterija glede na prehodno določbo 51. člena ZIUZEOP-A pomeni, da se postopki, začeti pred 1. majem 2020, dokončajo po 29. členu ZIUZEOP (pred spremembo ZIUZEOP-A), razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah ZIUZEOP-A za vlagatelja ugodneje. Za ugodnejšo rešitev se šteje zlasti tista, zaradi katere delodajalec ne bi bil dolžan vrniti državne pomoči.

ZGLED 1: Delodajalec je začel opravljati dejavnost septembra 2019

Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje po ZIUZEOP za povračilo izplačanih nadomestil plače za začasno čakanje delavcev na delo zaradi epidemije, je začel poslovati v septembru 2019. Prihodki v letu 2019 so znašali 45.000 EUR. V letu 2020 je dosegel 110.000 EUR prihodkov. Pri vložitvi vloge za pomoč je ocenil, da mu bodo prihodki v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na povprečne prihodke v letu 2019. Prihodkovni pogoj po ZIUZEOP-A je za delodajalca ugodnejši, kot so bili prihodkovni pogoji pred to novelo.

Ali delodajalec izpolnjuje prihodkovni pogoj, da lahko obdrži prejeto pomoč?

Ker delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, primerja razliko v povprečnih mesečnih prihodkih v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Povprečni mesečni prihodki v letu 2019 znašajo 11.250 EUR, povprečni mesečni prihodki iz leta 2020 pa 9.166,67 EUR. Povprečni mesečni prihodki v letu 2020 so za več kot 10 % manjši od povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019. Zato delodajalec izpolnjuje prihodkovni pogoj, da obdrži pomoč v obliki izplačanega nadomestila delavcem, ki so na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije, ki jo je povzročil koronavirus.

Organizacije, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah5 ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah6, pa lahko prejmejo to pomoč, čeprav jim prihodki ne upadejo najmanj za 10 % glede na primerjalno osnovo.

Medtem ko je bilo prej določeno, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v mesecu, je zdaj drugače. Določeno je, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v mesecu. Ta sprememba se uporablja od 1. maja 2020. Se pravi, da je to po novem nekoliko bolj fleksibilno urejeno, saj ni treba, da so ti dnevi zaporedni, ampak kadarkoli v tekočem mesecu. Še vedno pa mora delodajalec o tem, da je delavca pozval na delo, obvestiti zavod za zaposlovanje. Napotitve na začasno čakanje na delo so tako lahko tudi prekinjene, tako da je delavec pozvan na delo za sedem dni v tekočem mesecu, vendar je zdaj to določeno kot njegova pravica, in ne obveznost.

Obenem pa zavod za zaposlovanje tolmači, da je možno, da delodajalec pokliče delavca na delo za več kot sedem dni v mesecu. Pri tem pa je le drugačen način obveščanja zavoda v zvezi s tem.

Delodajalec, ki vloge za povračilo izplačanega nadomestila (zmanjšanega za prispevke) po 29/6 ZIUZEOP ni vložil pravočasno, jo je lahko predložil v osmih dneh od 1. maja 2020, ko je bil uveljavljen ZIUZEOP-A (to je pomenilo do 9. maja 2020).

Več o čakanju na delu in obveščanju zavoda o prekinitvah čakanja na delo lahko preberete v sestavku Čakanje na delo po interventnem megazakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

Delodajalci v zasebnem sektorju morajo zaposlenim v času začasnega čakanja na delo izplačati nadomestilo v znesku nadomestila zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 % od osnove iz 137. člena Zakona o delovnih razmerjih7 – ZDR-1), a to ne sme biti manjše od minimalne plače v Sloveniji (940,58 EUR). To pomeni, da v času trajanja interventnih ukrepov (od 13. marca do 31. maja 2020) nadomestilo ne sme biti manjše od minimalne plače.

Delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, na podlagi pravočasno vložene vloge pri zavodu za zaposlovanje prejmejo povračilo izplačanega nadomestila plače v velikosti (pravilno obračunanega) izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca (delavca). Vendar izplačano nadomestilo ne sme preseči povprečne slovenske mesečne plače za leto 2019 (1.753,84 EUR). Če je nadomestilo večje od tega zneska, je to strošek delodajalca. Limit v velikosti povprečne plače se po Fursovem pojasnilu ustrezno preračuna v primerih, ko delavec ni celoten mesec na čakanju, in v primerih, ko je zaposlen za krajši delovni čas.

Na novo pa je določeno pravilo o oprostitvi prispevkov (28. člen ZIUZEOP), ki se uporablja od 13. marca 2020. Delodajalec je za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela in je za njih upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona, vendar največ od nadomestila plače do 1.753,84 EUR (povprečna mesečna slovenska plača za leto 2019). S tem je želel zakonodajalec pojasniti, da velja oprostitev plačila prispevkov v tistih primerih, ko je delodajalec upravičen tudi do povračila izplačanih nadomestil plače za začasno čakanje na delo.

V nekaterih primerih je treba povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov v zvezi z njimi vrniti.

Več o tem lahko preberete v poglavju Vračilo prejetih sredstev.

Odsotnost zaradi višje sile

ZIUZEOP upravičenim delodajalcem omogoča povračilo izplačanega nadomestila plače delavcem zaradi odsotnosti zaradi višje sile in oprostitev plačila prispevkov.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil za odsotnost zaradi višje sile imajo vsi delodajalci v Sloveniji, vendar so tri izjeme. Pravice do tega ukrepa nimajo (1) neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 % (to je veljalo že zdaj).8 Sprememba pa je pri delodajalcih, ki opravljajo (2) finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Ti niso upravičeni do tega ukrepa, če imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, če jih imajo deset ali manj, pa so. Na novo je še določeno, da do tega ukrepa niso upravičena (3) tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji.

 

Spremenjen je tudi prihodkovni kriterij, ki ga mora delodajalec izpolniti, da lahko pridobi oziroma obdrži povračilo izplačanih nadomestil. Ta pogoj se uporablja tudi za nadomestila delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, čeprav so bile glede tega kriterija v primeru odsotnosti zaradi višje sile podane pripombe. Ukrep velja za tiste delodajalce, ki izpolnjujejo enake pogoje kot pri začasnem čakanju na delo (pogoj glede upravičenega delodajalca in prihodkovni pogoj). Več o prihodkovnih pogojih lahko preberete v poglavju Čakanje na delo.

Povračilo izplačanih nadomestil velja še naprej za delodajalce, ki izjavijo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, in iz drugih objektivnih razlogov ali zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejmejo nadomestilo plače.

Več o tem lahko preberete v sestavku Odsotnost z dela zaradi karantene, izolacije, poškodbe pri delu, bolniškega dopusta ali višje sile v digitalni reviji IKS COVID-19. Pri tem pa je treba upoštevati spremembe, ki so vključene v tem sestavku.

Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZIUZEOP-A (pred 1. majem 2020) na podlagi 29. člena ZIUZEOP (vložene vloge delodajalcev do vključno 30. aprila 2020), se dokončajo po prejšnjih pravilih, razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah novele ZIUZEOP-A za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, ki za delodajalca pomeni, da mu pomoči ne bi bilo treba vrniti.

Delodajalec, ki vloge po 29/6 ZIUZEOP ni vložil pravočasno, jo je lahko predložil v osmih dneh od 1. maja 2020, ko je bil uveljavljen ZIUZEOP-A (to je bilo do 9. maja 2020).

Organizacije, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah, pa lahko prejmejo to pomoč, čeprav jim prihodki upadejo za manj kot 10 % glede na primerjalno osnovo.

Delodajalci v zasebnem sektorju morajo zaposlenim v času trajanja začasnih interventnih ukrepov izplačati večje nadomestilo, kot je to predpisano z ZDR-1 za odsotnost z dela zaradi višje sile. To je enako nadomestilu za začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (137/7 ZDR-1), kar pomeni, da je to enako kot za nadomestilo za čakanje na delo, ki je bilo opisano v poglavju Povračilo pri čakanju na delo (80 % od osnove v 137/7 ZDR-1). A to nadomestilo tudi v primeru odsotnosti zaradi višje sile ne sme biti manjše od minimalne plače v Sloveniji (940,58 EUR). Tolikšen znesek nadomestila velja v času trajanja interventnih ukrepov (od 13. marca do 31. maja 2020).

Upravičeni delodajalci, ki izpolnjujejo tudi prihodkovni pogoj, na podlagi pravočasno vložene vloge pri zavodu za zaposlovanje prejmejo povračilo izplačanega nadomestila plače v velikosti (pravilno obračunanega) izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca (delavca); to pravilo se ni spremenilo. Vendar izplačano nadomestilo ne sme preseči povprečne slovenske mesečne plače za leto 2019 (1.753,84 EUR). Če je nadomestilo večje od tega zneska, je to strošek delodajalca. Limit v velikosti povprečne plače se po Fursovem pojasnilu ustrezno preračuna v primerih, ko delavec ni celoten mesec odsoten zaradi višje sile, in v primerih, ko je zaposlen za krajši delovni čas.

Preoblikovano pa je pravilo o oprostitvi prispevkov pri nadomestilih za odsotnost zaradi višje sile (28. člen ZIUZEOP), ki se uporablja od 13. marca 2020. Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela zaradi višje sile in so zanje upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov, vendar največ od nadomestila plače do 1.753,84 EUR (povprečna mesečna slovenska plača za leto 2019). Tako je zdaj jasno določeno, da oprostitev prispevkov v primeru odsotnosti zaradi višje sile pripada le, če delodajalec izpolnjuje pogoje za povračilo izplačanega nadomestila plač zaradi odsotnosti zaradi višje sile.

Delodajalec, ki vloge po 29/6 ZIUZEOP ni vložil pravočasno, jo lahko predloži v osmih dneh od 1. maja 2020, ko je bil uveljavljen ZIUZEOP-A.

V zvezi s povračili izplačanih nadomestil zaradi odsotnosti zaradi višje sile pa je treba opozoriti še na določbo, povezano z obvezo vračila prejetih pomoči, ki za te pomoči ne velja več (99/1 ZIUZEOP). Uporablja pa se določba o vračilu te pomoči v primeru neizpolnjevanja prihodkovnega pogoja (99/2 ZIUZEOP).

Več o tem lahko preberete v poglavju Vračilo prejetih sredstev.

ZGLED 2: Odsotnost zaradi višje sile in izplačilo delitve dobička

Delodajalec izpolnjuje pogoje po ZIUZEOP za povračilo izplačanih nadomestil plače in za oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki so bili v aprilu odsotni zaradi višje sile. Izpolnjuje tudi druge pogoje. Delodajalec namerava v letu 2021 izplačati nekaj dobička za leto 2020.

Ali bo moral delodajalec zaradi izplačila dobička vrniti povrnjena nadomestila in oproščene prispevke?

Ne. Za tega delodajalca ta obveznost ni več predpisana. Ta določba je bila spremenjena z ZIUZEOP-A, zato lahko dobiček izplača, ne da bi moral vrniti povrnjena izplačana nadomestila plače in oproščene prispevke od teh nadomestil. Delodajalec na odsotnost delavcev zaradi višje sile ne more vplivati, temveč se ji mora prilagoditi, zato je bila ta obveznost tudi odpravljena. Če bi delodajalec uveljavljal še pomoč za delavce, ki so bili na čakanju na delo, pa bi to pomoč moral vrniti, če bi delil dobiček v letu 2020 (od 11. aprila 2020) oziroma za leto 2020.

Spremembe pri delavcih, ki v času epidemije delajo

Delodajalci v zasebnem sektorju so v času trajanja interventnih ukrepov oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo. Obenem pa jim morajo izplačati krizni dodatek, razen če je njihova zadnja izplačana plača večja od 2.821,74 EUR. To je določeno v 33. členu ZIUZEOP, ki pa je doživel kar nekaj sprememb. Ukrep velja od 13. marca do 31. maja 2020. Tudi spremembe veljajo za to isto obdobje.

O tem ukrepu je bil v digitalni reviji IKS COVID-19 objavljen sestavek Interventni ukrepi z davčnega vidika za delavce, ki delajo, pri katerem je treba upoštevati te spremembe zakonodaje in spremenjena stališča pristojnih organov.

Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca (8,85 % od bruto plače oziroma bruto nadomestila) in zavarovanca (15,5 % od bruto plače oziroma bruto nadomestila). To velja za izplačila plač in nadomestil, ki bremenijo delodajalca. A ne velja za delavce, ki so na začasnem čakanju na delu oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile. Tako je davčni organ pojasnil tudi Zvezi RFR za tiste delavce, za katere delodajalec ni uveljavljal povračila nadomestila za dneve čakanja na delo in oprostitve plačila prispevkov od teh nadomestil.

Spremembe se nanašajo na to, za katere delodajalce velja ukrep o oprostitvi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in o izplačilu kriznega dodatka. Ukrep še naprej ne velja za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov. Po novem pa velja, da do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso upravičeni delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, a imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji. Vsi omenjeni prav tako niso dolžni zaposlenim izplačati kriznega dodatka.

Po novem je določeno, da se ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nanaša na plače in nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, prejete za obdobje, v katerem veljajo interventni ukrepi (od 13. marca do 31. maja 2020). Gre torej za sorazmerni del plače za marec, april in maj 2020.

To pomeni, da so delodajalci oproščeni plačila teh prispevkov ne le od plač, ampak tudi od nadomestil, ki jih bremenijo, razen za nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo in odsotnosti z dela zaradi višje sile. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se tako nanaša tudi na nadomestilo za čas, ko so zaposleni na letnem dopustu ali so odsotni zaradi praznika. Zakonodajalec pojasnjuje, da to vključuje tudi nadomestila zaradi bolniške odsotnosti v breme delodajalca in nadomestila plače v skladu z 137/2 in 137/3 ZDR-1 ter vsa druga nadomestila plač, ki se izplačujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ZIUZEOP določa oprostitev vseh prispevkov. Oprostitev prav tako ne velja za bonitete in druge dohodke iz dela, ki niso del plače.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZIUZEOP pa na primer ne velja v času bolniške odsotnosti, kadar delodajalec dobi povrnjeno nadomestilo plače od ZZZS (po 56. členu ZIUZEOP je to od 11. aprila 2020 tudi za bolniška nadomestila, ki bi sicer bremenila delodajalca).

Še vedno velja, da ta oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja ne glede na znesek plače oziroma nadomestila plače delavca.

ZGLED 3: Odsotnosti zaradi praznika in letnega dopusta

Družba v času interventne zakonodaje normalno posluje, zato tudi vsi delavci delajo. Nekateri delajo na sedežu delodajalca, drugi pa od doma. V aprilu so delavci prejeli plačilo za opravljeno delo za delovne dneve, pa tudi nadomestilo za odsotnost zaradi praznika. Nekateri zaposleni so koristili tudi letni dopust.

Ali lahko delodajalec uveljavlja oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi od nadomestil plače za praznik in letni dopust?

Delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi od nadomestil plače zaradi praznika in letnega dopusta. V 33. členu ZIUZEOP je od uveljavitve ZIUZEOP-A (od 1. maja 2020) določeno, da to velja tudi za nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, kar je tudi v teh dveh primerih odsotnosti z dela. Ta sprememba pa velja že od 13. marca 2020. Taka davčna obravnava je bila že prej uveljavitvijo ZIUZEOP-A na podlagi Fursovega pojasnila št. 54 v publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa. Ta oprostitev velja tudi za zaposlene, ki imajo v zadnjem mesecu izplačane mesečne plače, ki so večje od trikratnika minimalne plače in za katere delodajalec ni dolžan izplačati mesečnega kriznega dodatka (odgovor davčnega organa št. 54.a v omenjeni publikaciji).

Glede oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne velja več določba o vračilu prejetih sredstev, če delodajalec izplača dobiček ali izplača nagrado ali poslovno uspešnost poslovodstvu (99. člen ZIUZEOP).

Še naprej se razlaga, da se delodajalci v zasebnem sektorju temu ukrepu ne morejo odpovedati, saj se oprostitev opravi na podlagi interventnega zakona, brez kakršnekoli vloge delodajalca. Delodajalec prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračuna, vendar ga ne plača. Čeprav je treba povedati, da morajo delodajalci o tem vendarle poročati v obrazcu REK-1 s posebno oznako vrste dohodka (1002). Razlog je v tem, da je to posredni vir za izplačilo kriznega dodatka, h kateremu zakonodajalec zavezuje delodajalce, ki so upravičeni do tega ukrepa (33. člen ZIUZEOP).

ZGLED 4: Obveznost oprostitve prispevkov in izplačilo kriznega dodatka, če bo družba delila dobiček za leto 2020

Družba ima 20 zaposlenih. Zaradi epidemije COVID-19 nemoteno posluje, zato namerava v letu 2020 izplačati nagrado poslovodstvu in deliti dobiček. Vsi njeni zaposleni delajo. Družba je v času veljavnosti interventnih ukrepov uveljavljala oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičenim zaposlenim pa je izplačala tudi krizni dodatek.

Ali bi morala družba oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naknadno vrniti?

Družbi ne bo treba vrniti oproščenih prispevkov, saj določba o vračilu prejete državne pomoči v obliki oproščenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo, ne velja več. Ta zahteva je bila odpravljena, saj je neutemeljeno od delodajalca zahtevati, da svojo pravico do oprostitve uveljavi, če se mu obenem naloži vračilo prejetih sredstev ob delitvi dobička ali ob izplačilu nagrad poslovodstvu.

Ti delodajalci, ki so po 33. členu ZIUZEOP oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, morajo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 EUR bruto), ob plači za posamezen mesec izplačati krizni dodatek v velikosti 200 EUR. Ta je oproščen plačila (akontacije) dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Furs pojasnjuje, da se ta limit v primeru, ko delavec na delu ni prisoten celoten mesec (ali pa dela skrajšan delovni čas), upošteva v sorazmernem znesku.

Če delavec ne dela celoten mesec ali ukrepi ne trajajo celoten mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. To pomeni, da je krizni dodatek za marec sorazmeren.

Delavcu pripada dodatek za delovne dneve oziroma delovne ure, obenem pa tudi za praznik ali drug dela prost dan, če bi na ta dan dejansko delal. Dodatek pa mu ne pripada za druge odsotnosti z dela.

ZGLED 5: Izračun kriznega dodatka za april 2020

Družba ima 20 zaposlenih. Zaradi epidemije COVID-19 nemoteno posluje. Vsi njeni zaposleni delajo, nekateri od doma, nekateri pa na sedežu družbe. Krizni dodatek za marec je že izplačala, zdaj pa ga bo še za april skupaj z aprilsko plačo. Zaposleni imajo običajno razporeditev delovnega časa (8 ur dela od ponedeljka do petka). V aprilu prejmejo nadomestilo za odsotnost z dela zaradi praznika za dva dni. V preostalih dneh pa so vsi delali.

Kolikšen je krizni dodatek za zaposlene?

Krizni dodatek je 200 EUR, saj so zaposleni vse dni v aprilu delali, obenem pa bi delali tudi v ponedeljek 13. aprila 2020 (velikonočni ponedeljek) in v ponedeljek 27. aprila 2020, če ta dva dneva ne bi bila praznika. Ker delavcem po 33/3 ZIUZEOP pripada dodatek za praznik in drug dela prost dan, če bi na ta dan dejansko delali, delavcem v tem primeru pripada krizni dodatek tudi za ta dva dneva. Ti bi namreč glede na razporeditev njihovega dela oba dneva delali, če na ta dva dneva ne bi bilo praznika.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Če dela krajši delovni čas v posebnih primerih po ZDR-1 (skrajšani delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali po predpisih o starševskem dopustu skladno s 67. členom ZDR-1), ima pravico do celotnega kriznega dodatka.

Če delodajalec ne izplača kriznega dodatka, vendar bi ga moral, je to prekršek, zaradi katerega je lahko oglobljen (104. člen ZIUZEOP).

Povračilo kriznega dodatka pri invalidskih podjetjih

Med delodajalci, ki so po 33. členu ZIUZEOP dolžni zaposlenim izplačati krizni dodatek, so tudi invalidska podjetja in zaposlitveni centri. Ker so ti že sicer oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne morejo kriznega dodatka izplačati iz dodatno zadržanih sredstev zaradi oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 33. členu ZIUZEOP.

Zato invalidska podjetja in zaposlitveni centri (odslej upravičenci) pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela. Invalid, ki dela, četudi dela skrajšani delovni čas, ima pravico do celotnega kriznega dodatka, in ne do sorazmernega. Ta ukrep o povračilu sredstev za krizni dodatek za zaposlene invalide, ki delajo, je uzakonjen po 33.b členu ZIUZEOP in se uporablja od 13. marca do 31. maja 2020.

Omenjeni delodajalci vlogo oddajo na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani sklada, in sicer v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada. Določena je vsebina te vloge. Obrazec lahko oddajo do vključno 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

O priznani pravici sklad izda odločbo, ki jo vroči na elektronski naslov upravičenca, ki je naveden na vlogi, in se šteje za vročeno z dnem odpreme. Pritožba ne zadrži izvršitve. Pravica se prizna največ za število invalidov iz vloge, ki ne presega števila invalidov po podatkih ZZZS. Izplačilo se izvede v roku 30 dni od odpreme.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka zagotovijo iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov9.

Oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje

Delodajalci, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce, ki so odsotni z dela zaradi začasnega čakanja na delo ali zaradi višje sile, ali za delavce, ki delajo in so vključeni v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Ukrep velja od 13. marca do 31. maja 2020. Uzakonjen je v 33.a členu ZIUZEOP.

To velja za delodajalce, ki izpolnjujejo pogoje po 22. in 25. členu (upravičeni delodajalec za povračilo nadomestila za začasno odsotnost z dela za čakanje na delo in zaradi višje sile zaradi epidemije), in za delodajalce po 33. členu ZIUZEOP (delodajalci, ki so upravičeni do oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo).

Oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje velja od plače, prejete za delo, oziroma od nadomestil plače, za obdobje veljavnosti interventnih ukrepov (od 13. marca do 31. maja 2020).

Zavezanci za plačilo prispevka za poklicno zavarovanje morajo upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije za obdobje, za katero so upravičeni do oprostitve, predložiti obračun prispevkov za poklicno zavarovanje v skladu z določbami 200. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju10 (ZPIZ-2). Hkrati z obračunom pošljejo tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve.

Vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020 je treba predložiti najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno zavarovanje za april. V 33.a členu ZIUZEOP je določeno, kaj mora vloga vsebovati, pa tudi postopek povračila teh prispevkov upravljavcu sklada.

Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka

Tudi člen o izredni pomoči v obliki temeljnega dohodka je doživel spremembe (34. člen ZIUZEOP). Na novo je določeno, kdo so upravičenci do temeljnega dohodka. Spremembe se uporabljajo od 13. marca 2020.

O tem je Zveza RFR objavila sestavek Interventni ukrepi na davčnem področju za samozaposlene in kmete, zbrani na enem mestu v digitalni reviji IKS COVID-19. Pri branju tega sestavka je treba upoštevati spremembe, ki so bile objavljene z ZIUZOEP-A, ki je bil uveljavljen s 1. majem 2020, predstavljene v nadaljevanju.

S spremembo se odpravlja pogoj, da do te pomoči niso upravičene osebe, ki so v obvezno zavarovanje vključene tudi na kateri drugi zavarovalni podlagi. S tem so upravičenci do mesečnega temeljnega dohodka tudi tiste samozaposlene osebe, tisti družbeniki, kmetje ali verski uslužbenci, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi podlagi (denimo na podlagi zaposlitve ali na podlagah iz 19. člena ZPIZ-2).

Upravičenci do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka so tako tiste osebe, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer

  • samozaposleni, ki so na dan 11. aprila 2020 opravljali dejavnost in so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 15. člena ZPIZ-2; za samozaposlene se štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe in so zavarovani po 16. členu ZPIZ-2 (zavarovalna podlaga 040);
  • verski uslužbenci registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki so bili 11. aprila 2020 vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 19/6 ZPIZ-2 in imajo na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi11 pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, in
  • kmetje, ki so bili na dan 11. aprila 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali 25/5 ZPIZ-2.

ZGLED 6: Temeljni dohodek pri samostojnem podjetniku, ki ima sklenjeno delovno razmerje

Oseba je za polovični delovni čas (20 ur tedensko) zaposlena pri slovenskem delodajalcu, zato je za 20 ur tedensko zavarovana na podlagi tega sklenjenega delovnega razmerja (zavarovalna podlaga 001). Poleg tega opravlja dejavnost, iz naslova katere je zavarovana za preostali čas do polnega zavarovalnega časa (20 ur tedensko) po zavarovalni podlagi 005. Samostojni podjetnik ocenjuje, da mu bodo prihodki v letu 2020 glede na tiste iz leta 2019 upadli za približno 20 %.

Ali je samostojni podjetnik upravičen do temeljnega dohodka?

Da. Do temeljnega dohodka so na podlagi sprememb v ZIUZEOP-A upravičene tudi samozaposlene osebe, ki so v obvezno zavarovanje vključene deloma na podlagi opravljanja te dejavnosti, deloma pa po drugi zavarovani podlagi (v tem primeru na podlagi zaposlitve). Čeprav je bil ZIUZEOP-A uveljavljen s 1. majem 2020, ta sprememba velja od 13. marca 2020. Obenem pa samostojni podjetnik ocenjuje, da mu bodo prihodki v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na prihodke v letu 2019. Zaradi tega je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka, vendar mora na Furs prek sistema eDavki oddati izjavo, s katero uveljavlja to pomoč. Če mu dejanski prihodki v letu 2020 glede na leto 2019 ne bodo zadosti upadli, bo moral prejeto pomoč vrniti (99. člen ZIUZEOP).

Če upravičenec ni vključen v zavarovanje po omenjenih zavarovalnih podlagah za celoten mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezen mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Zneski celotnega temeljnega dohodka za posamezne mesece se niso spremenili (350 EUR za marec, 700 EUR za april in 700 EUR za maj). Te osebe so morale opravljati dejavnost vsaj od 13. marca 2020 pa do uveljavitve ZIUZEOP (do 11. aprila 2020).

Delež vključitve v zavarovanje za posamezen mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se določi tako, da se upošteva povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Če je primeroma upravičenec vključen v zavarovanje v aprilu za povprečno štiri ure dnevno, je upravičen do 50 % temeljnega dohodka, določenega za april, torej do 350 EUR. Sorazmerni delež mesečnega temeljnega dohodka pripada tudi upravičencu, ki ni za celoten mesec vključen v zavarovanje.

Za samozaposleno osebo se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba v gospodarski družbi in je zavarovan po 16. členu ZPIZ-2. S to spremembo se je odpravilo neutemeljeno razlikovanje poslovodnih oseb, ki so vključene v zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2. Po prejšnji določbi so bile do temeljnega dohodka upravičene samo poslovodne osebe v gospodarskih družbah, zdaj pa so vključene tudi poslovodne osebe v drugih pravnoorganizacijskih oblikah, denimo zavodih in zadrugah.

Rešena je tudi davčna obravnava mesečnega temeljnega dohodka, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

V primeru podaljšanja ukrepov se izplača tudi mesečni temeljni dohodek za junij. Za pridobitev pravice do izplačila mesečnega temeljnega dohodka za junij 2020 se smiselno uporabljajo iste določbe kot za preostale mesece (35. člen ZIUZEOP). Izjavo za junij 2020 upravičenec vloži do 30. junija 2020, Furs pa mesečni temeljni dohodek nakaže do 10. julija 2020. Ker je bila epidemija preklicana do 15. maja 2020, do izvedbe tega ukrepa ne bo prišlo.

Spremenjena pa je določba o upadu prihodkov samozaposlenih, ki ga morajo upravičenci izpolniti za to, da pridobijo oziroma obdržijo pravico do temeljnega dohodka. Upravičenec poda izjavo na podlagi lastne ocene poslovanja, pri čemer upošteva prihodkovni kriterij iz 37. člena ZIUZEOP.

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Če upravičencu prihodki upadajo za 10 % ali manj glede na primerjalno osnovo, mora vrniti celotno pomoč.

Ta sprememba glede prihodkovnega pogoja upravičenosti do pomoči razrešuje problematiko ugotavljanja upravičenosti pri tistih samozaposlenih, ki ne poslujejo celo leto, imajo sezonsko naravo dejavnosti ali v letu 2019 niso poslovali.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. Gre za čiste prihodke od prodaje, ki so praviloma prikazani v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida, ki ga predložijo Ajpesu, v postavki AOP 110 – A. Čisti prihodki od prodaje. Tem prištejejo še nadomestila za starševsko varstvo, kar vključuje denimo materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo.

Do pomoči so upravičeni tisti verski uslužbenci registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere člani so.

Pomembno je tudi določilo, da so upravičene osebe upravičene do izplačila mesečnega temeljnega dohodka, če imajo poravnane zapadle davčne obveznosti na dan vložitve vloge, medtem ko je bilo prej določeno, da so morale imeti te obveznosti poravnane 11. aprila 2020, ko je bil uveljavljen ZIUZEOP.

Davčni organ je pojasnil, kako se upošteva prihodkovni pogoj pri družbenikih, ki so obenem poslovodje (odgovor št. 50.h iz Fursove spletne publikacije o najpogostejših odgovorih v povezavi z ukrepi za blažitev posledic koronavirusa). Pojasnil je, da se merila iz 37. člena ZIUZEOP zanje upoštevajo glede na namen in cilj ukrepa ter glede na specifiko družbenikov, ki so poslovodne osebe. Te osebe v vsebinskem smislu glede na značilnost razmerja z družbo, zavodom oziroma zadrugo, samostojno ne opravljajo dejavnosti, zato se za te družbenike merila iz 37. člena ZIUZEOP upoštevajo smiselno. Te osebe so z družbo v lastniškem oziroma korporacijskem razmerju in hkrati v odvisnem pogodbenem razmerju, na podlagi katerega opravljajo funkcijo poslovodne osebe oziroma vodenja. Furs pojasnjuje, da je treba pri presoji izpolnjevanja prihodkovnega pogoja preveriti, (1) da so dohodki teh oseb iz teh dveh razmerij (iz korporacijskega razmerja in odvisnega pogodbenega razmerja), če primerjamo leti 2019 in 2020, upadli vsaj za 10 % in (2) da je do upada dohodkov prišlo zaradi epidemije COVID-19. Ta pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. A je treba obenem opozoriti, da se razume, da bo moral družbenik pomoč v obliki temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov vrniti, če bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu od 11. aprila do konca leta 2020 oziroma za leto 2020 (99/1 ZIUZEOP).

Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete

Na novo je določeno, kateri samozaposleni, verski uslužbenci, družbeniki in kmetje so upravičeni do oprostitve plačila prispevkov (38. člen ZIUZEOP) in tudi za katero obdobje. Sprememba velja od 13. marca 2020.

Odpravlja se pogoj, da do oprostitve plačila prispevkov niso upravičene tiste osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje tudi na kateri drugi zavarovalno podlagi. S tem so do oprostitve prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje ali verski uslužbenci, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi podlagi (na primer na podlagi zaposlitve ali na podlagah iz 19. člena ZPIZ-2).

Tako so po novem do oprostitve plačila vseh prispevkov upravičeni samozaposleni (15. člen ZPIZ-2) in družbeniki (16. člen ZPIZ-2), ki so bili 11. aprila 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na teh zavarovalnih podlagah. Upravičeni so tudi kmetje, ki so na dan 11. aprila 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2. Nadalje pa so upravičeni tudi verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so na dan 11. aprila 2020 vključeni v obvezno zavarovanje po 19/6 ZPIZ-2. Upravičenje velja za tiste omenjene osebe, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Glede vračila oproščenih prispevkov velja enak prihodkovni pogoj, kot velja za pravico do temeljnega dohodka.

Oprostitev plačila prispevkov velja za obdobje veljavnosti ukrepov (od 13. marca do 31. maja 2020) za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

Še vedno pa velja, da morajo za uveljavitev upravičenja upravičenci predložiti izjavo (35. člen ZIUZEOP). To je ista izjava, kot jo uporabljajo za uveljavitev pravice do temeljnega dohodka.

Če te osebe ne izpolnijo prihodkovnega pogoja (upad prihodkov za več kot 10 % glede na primerjalno osnovo po 37. členu ZIUZEOP), morajo oproščene prispevke vrniti oziroma jih morajo potem naknadno plačati (99/2 ZIUZEOP).

Oseba, ki po 38/3 ZIUZEOP ni pravočasno predložila izjave za uveljavljanje te oprostitve, jo lahko po posebnem pojasnilu davčnega organa12 vloži do 31. maja 2020, čeprav bi jo po ZIUZEOP-A za marec in april morala najkasneje do 9. maja 2020.

 

Dodatna olajšava za donacije

Zavezanci imajo možnost uveljavljati novo (dodatno) donacijo, ki je po obsegu širša od veljavne olajšave za donacije za nepridobitne namene nepridobitnim organizacijam po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb13 (ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini14 (ZDoh-2). Uveljavlja se jo v obliki zmanjšanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2 oziroma po ZDoh-2 pri dohodnini od dohodka iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo po ZDoh-2.

Zavezanec po ZDDPO-2 in ZDoh-2 (če ugotavlja davčno osnovo iz dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov) lahko poleg zmanjšanja davčne osnove za siceršnje olajšave za donacije (59/1 in 2 ZDDPO-2 ter 66/1 in 2 ZDoh-2) zmanjša davčno osnovo davčnega obdobja za celoten znesek izplačil v denarju za namen odprave posledic epidemije, ki je bil nakazan na posebej za to odprt transakcijski račun Republike Slovenije ali druge države članice EU, ki ni Slovenija.

Upošteva se znesek vseh izplačil za te donacije od 13. marca 2020 do obvestila o zaprtju posebej oblikovanega transakcijskega računa Republike Slovenije, ki ga v Uradnem listu RS objavi minister za finance.

Za uveljavljanje olajšave se smiselno uporabljajo 59/5 in 6 ZDDPO-2 ter 66/5 in 6 ZDoh-2. Ta olajšava je zato, enako kot osnovna olajšava za donacije po 59. členu ZDDPO-2 oziroma po 66. členu ZDoh-2, omejena z velikostjo davčne osnove. A je dopuščeno prenašanje presežka v naslednja tri davčna obdobja. Kot vse olajšave po ZDDPO-2 in olajšave po ZDoh-2, vezane na dohodke iz dejavnosti, je tudi ta olajšava omejena po 59.a členu ZDDPO-2 oziroma po 67/2 ZDoh-2. To pomeni, da jo lahko zavezanec skupaj z drugimi olajšavami in koriščenjem davčne izgube iz preteklih let zmanjša največ v velikosti 63 % davčne osnove.

Oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU

V 62.b členu ZIUZEOP je pod predpisanimi pogoji uzakonjena oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU, ki pomeni odstopanje od siceršnjih pravil o DDV. Oprostitev velja od 13. marca do 31. julija 2020. Pogoji za to oprostitev so predpisani v 62.b členu ZIUZEOP.

Vračilo prejetih sredstev

Prenovljena je tudi določba o vračilu prejetih sredstev (99. člen ZIUZEOP), ki odpravlja nekatere anomalije prejšnje določbe.

Prejeta sredstva mora vrniti subjekt, ki je uveljavil

  • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,
  • oprostitev plačila prispevkov v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (28. člen ZIUZEOP) in oprostitev plačila prispevkov na podlagi 38. člena ZIUZEOP (oprostitev plačila prispevkov na primer za samozaposlene, družbenike in kmete),
  • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (34. člen ZIUZEOP).

Sredstva mora subjekt vrniti, če je od 11. aprila 2020 pa do konca leta 2020 oziroma za leto 2020 izplačal dobiček, kupil lastne delnice ali poslovne deleže ali izplačal nagrade poslovodstvu oziroma del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. Če je v letu 2020 (od 11. aprila 2020) oziroma za leto 2020 v teh oblikah izplačeval dobiček oziroma nagrade, mora o tem seznaniti Furs. Ta izda odločbo o vračilu sredstev, subjekt pa mora sredstva vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic do dneva vračila.

ZGLED 7: Povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in nagrade delavcem in poslovodstvu

Delodajalec izpolnjuje pogoje po ZIUZEOP za povračilo izplačanih nadomestil plače in za oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki so bili v aprilu odsotni zaradi čakanja na delo. Izpolnjuje tudi druge pogoje. Delodajalec namerava v letu 2021 izplačati nagrade delavcem in poslovodstvu, ki izvirajo iz poslovne uspešnosti družbe, ki bremenijo tega delodajalca.

Ali bo moral delodajalec zaradi izplačila dobička vrniti povrnjena nadomestila in oproščene prispevke?

Da. Če bo delodajalec v letu 2020 ali 2021 (ali kasneje) za leto 2020 izplačal nagrade poslovodstvu, ki izvirajo iz poslovne uspešnosti družbe, bo moral pomoč v obliki povrnjenih nadomestil plače in oproščenih prispevkov od teh nadomestil vrniti (99/1 ZIUZEOP).* Nagrade zaposlenim pa niso problematične in smejo biti izplačane, četudi izvirajo iz poslovne uspešnosti družbe. V slednjem primeru to ne vpliva na vračilo te pomoči po 99/1 ZIUZEOP.

* Furs je pojem nagrade poslovodstvu pojasnil v svoji spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa, odgovor št. 69.č.

Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po ZIUZEOP in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Furs najkasneje do roka za predložitev obračuna DDPO za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Se pravi, da gre za primer, ko delodajalec oziroma drug subjekt ne bo izpolnil prihodkovnega pogoja za obdržanje pomoči. Znesek prejete pomoči mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu do plačila obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti15.

OPOMBE

  1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (UL RS 61/20).
  2. UL EU C-91 z dne 20. marca 2020.
  3. UL RS 49/20.
  4. Na spletni strani Ministrstva za finance, Uprave RS za javna plačila, je objavljen seznam neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.
  5. UL RS 98/03 ... 61/06.
  6. UL RS 108/0261/06.
  7. UL RS 21/1381/19.
  8. Na spletni strani Ministrstva za finance, Uprave RS za javna plačila, je objavljen seznam neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.
  9. UL RS 63/04 ... 98/14.
  10. UL RS 62/1275/19.
  11. UL RS 14/07100/13.
  12. https://www.gov.si/novice/2020-05-14-podaljsan-rok-za-uveljavljanje-oprostitve-marcevskih-in-aprilskih-prispevkov-do-31-5-2020/.
  13. UL RS 117/0666/19.
  14. UL RS 13/11-UPB7 … 66/19.
  15. UL RS 56/03 ... 11/07.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS