Odsotnost z dela zaradi karantene, izolacije, poškodbe pri delu, bolniškega dopusta ali višje sile

Poleg čakanja na delo iz poslovnega razloga so lahko delavci v času novega koronavirusa odsotni z dela tudi zaradi drugih opravičenih razlogov. Bolnemu delavcu je lahko odrejena izolacija ali ima bolniški dopust. Če se je z novim koronavirusom okužil na delovnem mestu, gre za poškodbo pri delu. Zdravemu delavcu je lahko odrejena karantena ali pa mu delodajalec opraviči odsotnost zaradi višje sile.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, dr. Mateja Drobež Tomšič
Datum objave: 14. 04. 2020 / Datum posodobitve: 28. 04. 2020 / DAVŠČINE

Odsotnost z dela zaradi odrejene karantene ureja Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov1 (ZIUPPP). Opravičeno odsotnost z dela zaradi višje sile pa urejata Zakon o delovnih razmerjih2 (ZDR-1) in Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo3 (ZIUZEOP; odslej tudi interventni megazakon). Slednji ureja tudi drug časovni mejnik prehoda bremena bolniškega nadomestila na ZZZS. Ureditev odsotnosti zaradi izolacije in poškodbe pri delu pa se z interventnimi ukrepi ni spremenila.

Za razumevanje ureditve karantene in opravičene odsotnosti zaradi višje sile je zelo pomembna časovna razmejitev veljavnosti ZIUPPP in ZIUZEOP. ZIUPPP velja glede pravil v zvezi s karanteno od 29. marca, ZIUZEOP, ki ureja opravičeno odsotnost zaradi višje sile, pa velja od 11. aprila do 31. maja, ob predpostavki, da njegova veljavnost ne bo podaljšana do 30. junija.

V času sestave oziroma objave sestavka je v pripravi nova zakonodaja (drugi sveženj interventnih ukrepov), ki bo pravice delodajalcev lahko pomembno razširila. Zapisano temelji tudi na v času sestave oziroma objave sestavka zavzetih stališčih pristojnih organov, ki pa se spreminjajo. Zato je ob uporabi tega sestavka treba spremljati spremembe predpisov ter nove in spremenjene razlage pristojnih razlagalcev zakonodaje.

Karantena

Karanteno ureja Zakon o nalezljivih boleznih4 (ZNB). Gre za ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (ebola, lassa, marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero sta minister, pristojen za zdravje, ali Vlada RS razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti (19/1 ZNB in 6. člen ZIUZEOP). Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Delavec ima v obdobju od 29. marca do 30. septembra zaradi odrejene karantene pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Delodajalec pa ima pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, če jim ne more organizirati dela na domu (2/8 in 5/6 ZIUPPP).

ZGLED 1 : Odrejena karantena v tuji državi

Delodajalec zaposluje veliko delavcev iz BiH. Ko so se za konec tedna vrnili v matično državo, so jim tam odredili 14-dnevno karanteno. Dobili so tudi odločbo o karanteni v cirilici.

Ali bo delodajalec na podlagi te odločbe upravičen do povračila nadomestila plače zaradi bolniške odsotnosti v breme ZZZS?

Ne. Pogoj za upravičenost do povračila nadomestila plače je, da je bila karantena delavcu odrejena v Sloveniji z odločbo ministra, pristojnega za zdravje. Tuje odločbe o karanteni niso zadostna pravna podlaga za povračilo izplačanega nadomestila plače za bolniško odsotnost. Tem delavcem lahko delodajalec opraviči odsotnost zaradi višje sile. Če izpolnjuje pogoje, bo upravičen do povračila nadomestila plače, zmanjšanega za prispevke delavca, in oproščen plačila prispevkov za socialno varnost za delodajalca in za delavca. Po ZIUZEOP nadomestilo plače za opravičeno odsotnost zaradi višje sile znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ne sme pa biti manjše od minimalne plače.

Izolacija

Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali NIJZ zbolelemu za nalezljivo boleznijo omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči neposreden ali posreden prenos bolezni na druge osebe. Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru (18. člen ZNB).

Izbrani osebni zdravnik bo kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08) ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli, temveč tudi pri (obolelih) osebah, ki imajo respiratorno obolenje in niso bile testirane, izbrani osebni zdravnik pa hkrati ugotovi, da so bile v nekem (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za boleznijo COVID-19 (denimo z družinskim članom). V slednjem primeru epidemiološka stroka predlaga zavarovancu odreditev ukrepa izolacije v trajanju 14 dni (ki se bo po tem času končal oziroma v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa nadaljeval do ozdravitve).

V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v velikosti 90 % osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela (31. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju5 – ZZVZZ).

ZGLED 2 : Delavec je zbolel za novim koronavirusom

Delavec je zbolel za novim koronavirusom. Zaradi bolniškega dopusta je bil odsoten od 9. marca do 14. aprila (malo manj kot 30 delovnih dni).

Ali bo delodajalec za celoten delavčev bolniški dopust upravičen do povračila nadomestila plače v breme ZZZS?

Da. Če je delavec zbolel zaradi novega koronavirusa, bo zdravnik na bolniškem listu kot razlog za zadržanost navedel izolacijo (razlog 08) in zavarovanec bo upravičen do nadomestila v velikosti 90 % osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V tem primeru ne pride v poštev povračilo bolniškega nadomestila po pravilih iz 56. člena ZIUZEOP. Ta ukrep velja od 11. aprila do 31. maja in omogoča delodajalcu povračilo nadomestila plače zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba zunaj dela, poškodba po tretji osebi zunaj dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen). Do 11. aprila ga je moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec ali samostojni zavezanec v svoje breme.

Poškodba pri delu

Če pride do okužbe z novim koronavirusom na delovnem mestu (denimo okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal delo na oddelku, kjer se zdravijo okuženi pacienti) in delavec nato zboli, gre za poškodbo pri delu.

V tem primeru je razlog začasne nezmožnosti za delo 04. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela in se šteje za poškodbo pri delu (66/-/3 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju6 – ZPIZ-2). V tem primeru mora delodajalec poškodbo pri delu prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Delavec je upravičen do nadomestila v velikosti 100 % osnove, pri čemer tudi nadomestilo za prvih 30 delovnih dni delavcu izplača delodajalec v breme ZZZS.

Bolniška odsotnost

Zelo dobrodošel je tudi ukrep, po katerem delavcu v obdobju od 11. aprila do 31. maja 2020 nadomestilo plače izplača delodajalec v breme ZZZS (56/1 ZIUZEOP). Gre za nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba zunaj dela, poškodba po tretji osebi zunaj dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen), ki ga je do uveljavitve ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec ali samostojni zavezanec v svoje breme. Ukrep velja tako za vsa nadomestila, ki so posledica ugotovljene začasne nezmožnosti za delo pred 11. aprilom, kot tudi za vsa tista nadomestila, za katera se je začasna nezmožnost za delo ugotovila 11. aprila ali kasneje. Do tega ukrepa so delavci upravičeni ne glede na to, ali gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, prekinitev med eno in drugo odsotnostjo pa v posameznem primeru traja manj kot 10 delovnih dni (137/4 ZDR-1 in 56/1 ZIUZEOP).

Do tega ukrepa so upravičene (56/1 ZIUZEOP)

  • osebe, ki so v delovnem razmerju v Sloveniji,
  • osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v katero so bile poslane,
  • osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah ter tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače,
  • osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja,
  • osebe, ki na območju Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic,
  • družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic,
  • kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, če plačujejo prispevek od osnove, določene za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • vrhunski športniki in vrhunski šahisti – člani telesnokulturnih in šahovskih organizacij v Sloveniji, ki niso zavarovani iz drugega naslova.

ZGLED 3 : Delavec je bil na bolniškem dopustu že pred uveljavitvijo interventnega megazakona

Delavec je na bolniškem dopustu od 23. marca.

S katerim dnem bo bolniško nadomestilo prešlo v breme ZZZS?

Bolniško nadomestilo je od 23. marca do 10. aprila v breme delodajalca. Od 11. aprila pa ga delodajalec izplačuje v breme ZZZS. To velja zaradi interventnega ukrepa po interventnem megazakonu.

ZGLED 4 : Prvi dan bolniškega dopusta je v obdobju veljavnosti interventnega megazakona

Delavec je na bolniškem dopustu od 13. aprila.

S katerim dnem bo bolniško nadomestilo prešlo v breme ZZZS?

Bolniško nadomestilo bo prešlo v breme ZZZS s prvim dnem zadržanosti, to je 13. aprila. To velja zaradi interventnega ukrepa po interventnem megazakonu.

Velikost nadomestila za delavca znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (137/8 ZDR-1 in 56/3 ZIUZEOP). Več o načinu izračuna nadomestila lahko preberete v sestavku Nadomestilo plače v breme delodajalca v reviji IKS 9/19.

ZZZS bo delodajalcem nadomestilo povrnil v 60 dneh. Zahtevo je treba vložiti najkasneje do 30. septembra 2020 (56/5 ZIUZEOP). Ta ukrep pa ne velja za neposredne in posredne proračunske uporabnike (56/9 ZIUZEOP).

Opravičena odsotnost zaradi višje sile

Opravičena odsotnost delavca zaradi višje sile je delovnopravni institut, ki ga ureja ZDR-1 (137/6). Določa, da delavcu, če ne more opravljati dela zaradi višje sile, pripada polovica plačila, do katerega bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z elementi, kot so zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Primeri višje sile so naravne nesreče, kot so potres, zemeljski plaz, poplava, neurje, toča, žled, visok sneg, močan veter in druge nesreče, denimo ekološke nesreče, eksplozije, požari in podobno. Med višjo silo lahko štejemo tudi nalezljivo bolezen, kot je novi koronavirus. V primeru višje sile si delodajalec in delavec delita tveganje, saj je delavčevo nadomestilo plače le polovično.

POJEM VIŠJE SILE PO ZIUZEOP

ZIUZEOP je določil, da višja sila za potrebe tega zakona pomeni epidemijo COVID-19.

Kot okoliščine, ki se štejejo za višjo silo, določa

  • varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter drugih objektov,
  • nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza in
  • zaprtje mej s sosednjimi državami.

Dodatno se po mnenju Zveze RFR za višjo silo šteje tudi odločba o karanteni v drugi državi. Zaprtje obratov (delavnic, hotelov, restavracij in podobnega) na podlagi odloka Vlade RS ali občine je ZRSZ do 10. aprila prav tako štel za višjo silo. Od tega dne pa je svoje stališče spremenil in meni, da gre v teh primerih za poslovni razlog delodajalca.

ZIUZEOP je pravila glede opravičene odsotnosti zaradi višje sile uredil drugače, kot jih pozna ZDR-1. Določil je novo velikost nadomestila plače, njen minimum, velikost povračila nadomestila plače s strani države in pogoje, ki jih mora delodajalec izpolnjevati, da bo upravičen do povračila nadomestila in oproščen plačila prispevkov za socialno varnost.

Odobritev odsotnosti

Za odobritev odsotnosti zaradi višje sile mora delavec na delodajalca nasloviti pisno prošnjo z morebitnimi dokazili (ta bo tudi priloga k vlogi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje – ZRSZ). Delodajalec ima pravico, da se odloči, ali bo delavcu odsotnost opravičil ali ne. Pozitiven odgovor je namreč odvisen od tega, ali glede na potrebe delovnega procesa delavca lahko pogreša. Velikokrat gre za primere, ko delodajalci tudi v času novega koronavirusa normalno poslujejo in niso nobenemu delavcu odredili čakanja na delo. Delodajalec ni obvezan delavcu omogočiti, da ostane doma.

Delodajalec odsotnost delavcu odobri z ugotovitvenim sklepom.

PRILOGA: Ugotovitveni sklep o opravičeni odsotnosti delavca zaradi višje sile

Delodajalec ______________________ na podlagi 137/6 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; UL RS 21/13 … 81/19) ter 22. in 29. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP; UL RS 49/20) izdajam

UGOTOVITVENI SKLEP

O OPRAVIČENI ODSOTNOSTI DELAVCA ZARADI VIŠJE SILE

Delavcu/-ki ______________________ od ___________ do ___________ / do prenehanja razlogov (ustrezno izberite) opravičujemo odsotnost z dela zaradi višje sile, ki je posledica ukrepov države zaradi razglašene epidemije COVID-19.

Delodajalec izjavljam, da delavec/-ka ne more opravljati dela zaradi (ustrezno izberite):

  • zaprtja šol/vrtcev, ker nima drugega varstva za otroka,
  • zaprtja mej med matično državo delavca in Slovenijo kot državo zaposlitve,
  • odrejene karantene v tuji državi, ki je delavčeva matična država,
  • nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza.

Delavec/-ka mora biti v času opravičene odsotnosti dosegljiv/-a delodajalcu na mobilni telefon ______________________ .

Delavec/-ka je dolžan/-na priti na delo takoj, ko bo to mogoče. O teh okoliščinah je dolžan/-na delodajalca tekoče obveščati.

Delavec/-ka ima od 13. marca pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti manjše od minimalne plače (26. člen ZIUZEOP). Če je delavec/-ka opravičeno odsoten/-na od kasnejšega datuma, mu/ji pripada nadomestilo plače v velikosti iz prejšnjega stavka od prvega dne opravičene odsotnosti.

Kraj in datum: ______________________

Direktor:______________

Vrste odsotnosti zaradi višje sile

Med opravičenimi odsotnostmi zaradi višje sile je tudi varstvo otrok kot posledica zaprtja šol in vrtcev. ZIUZEOP pa ne določa, do katere otrokove starosti so delavci lahko opravičeno odsotni.

ZGLED 5 : Opravičena odsotnost zaradi varstva starejšega otroka

Delavka je delodajalca zaprosila za opravičeno odsotnost zaradi varstva devetošolca. Njen argument je, da ne more biti sam doma, saj potrebuje spodbudo pri učenju.

Ali ji delodajalec lahko opraviči odsotnost zaradi višje sile?

Lahko. Starostne meje otrok ZIUZEOP ne določa. Nekaj časa je bilo objavljeno pojasnilo MDDSZEM, v katerem so zavzeli stališče, da so starši upravičeni do varovanja otroka do vključno petega razreda osnovne šole. Tega stališča pa na spletni strani MDDSZEM ni več zaslediti. Četudi bi bilo še vedno objavljeno, delodajalec delavki lahko odobri odsotnost tudi za devetošolca, saj ZIUZEOP ne določa starostne omejitve.

Nemalo je tudi primerov, ko sta oba od staršev zaposlena pri istem delodajalcu in bosta oba ostala doma, vendar zaradi različnih razlogov.

ZGLED 6 : Odsotnost delavca zaradi višje sile, če je eden od staršev že na čakanju na delo

Oba od staršev sta zaposlena pri istem delodajalcu. Ta je očetu odredil čakanje na delo, mama pa ga je zaprosila za opravičeno odsotnost zaradi varstva otrok.

Ali ji jo delodajalec lahko odobri?

Lahko. To je legitimna odločitev delodajalca. Razlogi, zaradi katerih želi mama doma varovati otroka, so lahko različni in povsem utemeljeni. Delavec naj v svoji vlogi delodajalcu te okoliščine pojasni. ZIUZEOP v zvezi s tem ne vsebuje nobenih omejitev. Tudi ZRSZ, ki bo vloge za povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost obravnaval, takega zahtevka ne bi smel zavrniti. Vsaj v ZIUZEOP ni pravne podlage za to.

Veliko je primerov, ko so tuji delavci, ki so zaposleni v Sloveniji, za konec tedna odšli v matično državo, nekateri tudi namerno. Zaradi zaprtja mej jim je njihova država odredila 14-dnevno karanteno na domu. Prejeli so odločbo o karanteni, napisano v cirilici.

ZGLED 7: Obvezna karantena v matični državi

Delodajalec je avtoprevoznik in tudi v času novega koronavirusa normalno posluje. Zaposlenih ima kar nekaj delavcev iz BiH. Zgodilo se je, da jim je matična država ob vrnitvi domov odredila 14-dnevno karanteno.

Ali se ta odsotnost šteje za višjo silo?

ZIUZEOP eksplicitno ne določa, da se odrejena karantena v tuji državi šteje za višjo silo. Bi se pa do te razlage dalo priti na način, da je odrejena karantena posledica zaprtja mej. Tudi po mnenju ZZZS gre v tem primeru za višjo silo, zato lahko delodajalec delavcu opraviči odsotnost. Če bo delodajalec izpolnjeval pogoje, bo upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. Če pa jih ne bo (ker normalno posluje), bodo nadomestilo plače delavcu ter pripadajoči davki in prispevki njegov strošek.

Veliko delodajalcev je moralo svoje obrate (delavnice, hotele, restavracije in podobno) zapreti zaradi odloka Vlade RS ali občine.

ZGLED 8: Zaprtje obrata zaradi odloka Vlade RS ali občine

Delodajalec je frizer. Zaradi odloka Vlade RS je moral s 16. marcem zapreti svoj salon.

Ali lahko delavcem opraviči odsotnost zaradi višje sile?

Zaprtje obratov (delavnic, hotelov, restavracij in podobnega) na podlagi odloka Vlade RS ali občine je ZRSZ do 10. aprila prav tako štel za višjo silo. Od tega dne pa je svoje stališče spremenil in meni, da gre v teh primerih za poslovni razlog delodajalca. ZIUZEOP sicer določa enako velikost nadomestila plače delavcem za čakanje na delo iz poslovnega razloga in za opravičeno odsotnost zaradi višje sile, zato podlaga niti ni tako pomembna. Vendar gre po mnenju Zveze RFR pri prisilnem zaprtju obrata na podlagi odloka Vlade RS ali občine za višjo silo. V tem primeru bo delodajalec delavcu sam opravičil odsotnost in mu izdal odredbo, zato prošnja delavca ni potrebna, niti ni logična. Ne nazadnje je na podlagi stališča ZRSZ veliko delodajalcev do 10. aprila zaradi zaprtja, ki je bilo posledica odloka, svojim delavcem izdalo odredbe zaradi višje sile, in ne iz poslovnega razloga. Te so povsem zakonite in jih zaradi spremenjenega stališča ZRSZ ni treba spreminjati.

Odsotnost iz preventivnih razlogov ali zaradi ogroženosti

Številni delavci so morali ostati doma, ker jim je tako odredil delodajalec. Razlogi so različni, najpogostejši pa je, da se je delavec tik pred razglašeno epidemijo vrnil z dopusta v drugi državi ali pa s službene poti v tujini.

ZGLED 9: Delavec je doma iz preventivnih razlogov

Dva delavca sta se pred razglašeno epidemijo vrnila s tritedenskega potovanja po tujih državah. Delodajalec jima je iz preventivnih razlogov odredil, naj še 14 dni ostaneta doma. Njunega dela pa ne more organizirati tako, da bi lahko delala od doma.

Ali gre v tem primeru za višjo silo?

Ne. Čakanje na delo zdravima delavca je preventivni ukrep delodajalca z namenom preprečitve širjenja morebitne okužbe in z namenom zavarovanja zdravja drugih delavcev v podjetju. Glede na to, da delavec ni delal iz razlogov na strani delodajalca, je upravičen do nadomestila plače v velikosti 100 % osnove iz 137/7 ZDR-1.

V porastu je tudi izdajanje potrdil s strani zdravnikov družinske medicine o tem, da delavec zaradi razglašene epidemije spada v rizično skupino. Razlogi so različni, od kroničnih obolenj pljuč pa do drugih pridruženih bolezni.

ZGLED 10: Ali je zdravniško potrdilo lahko podlaga za odsotnost zaradi višje sile

Delavec je delodajalcu prinesel zdravniško potrdilo. V njem zdravnik navaja, da delavec spada v rizično skupino, ker ima sladkorno bolezen. Bolniškega dopusta zdravnik ni odprl.

Ali je omenjeno potrdilo podlaga za odsotnost zaradi višje sile?

Ne. Če delavec spada v rizično skupino zaradi kroničnih bolezni (na primer srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni ali visokega pritiska), ni podlage za odreditev bolniškega dopusta samo zaradi tega, ker bi bil lahko v primeru okužbe rezultat zdravljenja slabši. Zdravniško potrdilo ne nadomešča bolniškega lista. V tem primeru se lahko dogovorita za izkoriščanje letnega dopusta, presežka ur ali nadur. Nikakor pa delodajalec ni dolžan delavcu odrediti čakanja na delo z nadomestilom plače v velikosti 80 % osnove ali mu plačati nadomestila plače v velikosti 100 % osnove. To seveda velja ob predpostavki, da je delodajalec sprejel in izvaja vse priporočene ukrepe za varovanje zdravja delavcev.

Če je delavec upravičen do nadomestila na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo ne izplačuje (27. člen ZIUZEOP).

Delodajalci, upravičeni za povračilo nadomestil zaradi višje sile

Opravičena odsotnost zaradi višje sile (137/6 ZDR-1) je drug institut kot institut začasnega čakanja na delo iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1). V ZIUZEOP pa sta glede povračila nadomestil plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost ti odsotnosti urejeni podobno. A vendarle je med njima nekaj bistvenih razlik. V prvem primeru je odsotnost z dela zaradi višje sile iz razlogov na strani delavca, pri čakanju na delo pa gre za odredbo delavcu, da ta začasno zaradi delodajalčevih poslovnih razlogov ne opravlja dela. Po ZIUZEOP je nekaj razlik pri pogojih glede povračila nadomestila; v primeru odsotnosti zaradi višje sile je teh manj (denimo ni zahteve, da se lahko delavec vrne na delo le za sedem zaporedni dni, a obenem tudi potem ni možnosti za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost in povračilo nadomestila za celoten mesec, če se vmes vrne na delo).

Do vračila izplačanih nadomestil plač, zmanjšanih za prispevke delavca, in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost je upravičen vsak delodajalec v Sloveniji, razen neposredni in posredni proračunski uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %, in delodajalec, ki opravlja finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti (22/1 ZIUZEOP).

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. To dejstvo bo delodajalec potrdil s prednastavljeno izjavo v elektronski vlogi, ki jo bo vložil na ZRSZ. Če omenjeni pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo izpolnjen, bo moral naknadno vrniti celotno pomoč. V primeru, da delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 ali v letu 2019 sploh ni posloval, je do pomoči za marec upravičen, če je utrpel vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020, in/ali do pomoči za april in/ali maj, če je utrpel vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 (22/2 ZIUZEOP).

Za pravilno oceno upada prihodkov je pomembno tudi razumevanje, kakšen način pripoznavanja prihodkov je imel zakonodajalec v mislih. Furs pojasnjuje, da se upošteva pripoznavanje prihodkov po računovodskih standardih. Skladno z njimi se poslovni dogodki pripoznajo, ko nastanejo, in ne šele ob plačilu. Prihodki se tako praviloma pripoznajo, ko je storitev ali dobava opravljena, ne glede na to, ali je račun izdan ali plačan.

Denimo, če bo imel zavezanec projekt, ki traja tri mesece, račun pa bo izdan aprila, je treba po računovodskih standardih prihodke pravilno pripoznati. V določenih primerih bo to po stopnji izpolnjenosti projekta, v drugih primerih pa bo denimo prišlo do povečanja zalog nedokončanih storitev. Tudi če ne bodo izpolnjeni pogoji za pripoznanje prihodkov niti zalog nedokončanih storitev, pa Zveza RFR meni, da bo treba upad prihodkov upoštevati tako, da se bodo prihodki ustrezno razporedili glede na opravljeno delo v posameznih mesecih.

Pri računanju skupnih prihodkov pa se ne vštejejo prihodki iz državnih pomoči po ZIUZEOP. Več o tem lahko preberete v sestavku Knjiženje prejete državne pomoči po interventnem megazakonu v digitalni reviji IKS COVID-19.

V praksi so zelo pogosti primeri, ko delodajalec v času novega koronavirusa normalno posluje, je pa zaradi višje sile opravičil odsotnost nekaj delavcem. Ker ne bo imel upada prihodkov, do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost ne bo upravičen. ZIUZEOP namreč določa, da mora izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za delodajalca, čigar delavci so doma zaradi čakanja na delo iz poslovnega razloga. To sicer ni smiselno, zato Zveza RFR upa, da se bo v drugem interventnem zakonu navedeni pogoj za delodajalce, katerih delavci so opravičeno odsotni zaradi višje sile, spremenil.

ZGLED 11: Dokazovanje upada prihodkov

Delodajalec tudi v času novega koronavirusa normalno opravlja dejavnost. Zaradi varstva otrok je nekaj delavcem opravičil odsotnost zaradi višje sile. Rad bi uveljavljal povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.

Ali mora izpolnjevati pogoje glede upada prihodkov?

Upravičen delodajalec je tisti, ki oceni, da mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in da v drugem polletju 2020 ne bo dosegel več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Pri tem ZIUZEOP ne predvideva, da delodajalcem, katerih delavci so opravičeno odsotni zaradi višje sile, ni treba dokazovati upada prihodkov.

ZGLED 12: Delodajalec je začel poslovati marca 2020

Poslovni subjekt je začel poslovati 1. marca 2020, torej malo pred razglasitvijo epidemije zaradi novega koronavirusa. Zaradi varstva otrok je nekaj delavcem opravičil odsotnost zaradi višje sile. Delodajalec bi rad uveljavljal povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.

Glede na katero poslovno leto oziroma mesec mora izkazovati upad prihodkov, da bo upravičen do povračila nadomestila plače in plačila prispevkov za socialno varnost?

Oceno, da jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019, dajejo le poslovni subjekti, ki so poslovali celotno leto 2019. Tisti, ki niso poslovali celotno leto 2019 ali v letu 2019 sploh niso poslovali, so upravičeni do pomoči, če izjavijo, da so utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Pri slednjem dokazovanju morajo primerjati zmanjšanje prihodkov v marcu, aprilu in maju glede na februar.

Uradnih pojasnil pristojnih organov, kako bo poslovni subjekt, ki je začel poslovati 1. marca, dokazoval upad prihodkov, za zdaj ni. Je bilo pa na novinarskih konferencah izpostavljeno, da bodo tudi za take primere vzpostavili mehanizem oziroma da poslovni subjekti zaradi dejstva, da so ravno začeli poslovati, ne bodo postavljeni v slabši položaj. Pri tem se bo to lahko dokazovalo s podatki iz poslovnih knjig in z dodatnimi dokazili, s katerimi se bo podatke po potrebni utemeljilo.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače pa ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja in ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti po zakonu, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan oddaje vloge. Med temi obveznostmi so denimo akontacija dohodnine, dohodnina, prispevki za socialno varnost, DDV, davek od dohodkov pravnih oseb, (zamudne) obresti od teh davkov in prispevkov, carine, trošarine in globe za davčne prekrške. Med nedavčnimi obveznostmi pa so denimo globe drugih organov (policije, sodišč, upravnih enot).

Šteje se, da delodajalec prav tako ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge (29/1 ZIUZEOP). Podatek, ali je delodajalec predložil vse obrazce REK-1 za izplačilo plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v zadnjih petih letih, bo ZRSZ zagotavljal Furs. Ta pojasnjuje, da do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve obrazca REK-1, in prav tako ne delodajalci, ki so plače izplačali, pa davčnemu organu niso predložili obrazca REK-1. Za namene izvajanja tega ukrepa se torej ne razlikuje med zavezanci, ki so plačo izplačali, pa niso predložili obrazcev REK, in tistimi, ki plač niso izplačali in niso bili dolžni predložiti teh obrazcev.

Omejitve in obveznosti delodajalca

Drugače kot pri čakanju na delo lahko delodajalec delavcu tudi v času teka odpovednega roka opraviči odsotnost zaradi višje sile. Čakanje na delo iz poslovnega razloga je namenjeno ohranjanju zaposlitve, opravičena odsotnost zaradi višje sile pa je posledica razlogov na strani delavca.

ZGLED 13: Čakanje na delo med tekom odpovednega roka

Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker ima delavec doma majhne otroke, je delodajalca zaprosil za opravičeno odsotnost.

Ali mu delodajalec zaradi višje sile lahko opraviči odsotnost, glede na to, da delavcu teče odpovedni rok?

Opravičena odsotnost zaradi višje sile ni namenjena ohranjanju zaposlitve, ampak reševanju višje sile, v kateri se je znašel delavec. Delavcu, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi že odpovedana (ni pomembno, iz katerega razloga), lahko delodajalec opraviči odsotnost zaradi višje sile in bo v primeru izpolnjevanja pogojev zanj tudi dobil povrnjeno nadomestilo plače in bo oproščen plačila prispevkov za socialno varnost.

Delodajalec ni omejen glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga. Če ugotovi, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog), lahko delavca kadarkoli odpusti, tudi med opravičeno odsotnostjo zaradi višje sile.

ZGLED 14: Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu med tem, ko je opravičeno odsoten zaradi višje sile

Delodajalec je enemu delavcu opravičil odsotnost zaradi višje sile zaradi varstva otrok, drugemu pa je zaradi pomanjkanja dela odredil čakanje na delo iz poslovnega razloga. Po enem mesecu je ugotovil, da ko bo ponovno začel opravljati dejavnost, zanju ne bo imel dela.

Ali ju lahko že med trajanjem opravičene odsotnosti odpusti iz poslovnega razloga?

Lahko. ZIUZEOP v povezavi z odpuščanjem delavcev iz poslovnega razloga ali zaradi odsotnosti zaradi višje sile ne vsebuje nobenih omejitev. Omejitev v zvezi z odpuščanjem pa ima ZIUPPP, vendar le za čakanje na delo iz poslovnega razloga, saj opravičene odsotnosti zaradi višje sile sploh ne ureja. To pomeni, da bodo omejitve za delodajalca, povezane z odpuščanjem delavcev, ki so ali so bili na čakanju na delo zaradi poslovnega razloga, veljale od 1. junija, ko bo začel veljati ZIUPPP. V času veljavnosti ZIUZEOP (od 13. marca do 31. maja) pa teh omejitev ni.

Delodajalec lahko odredi čakanje na delo tudi delavcem, s katerimi ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

ZGLED 15: Opravičena odsotnost z dela, če ima delavec pogodbo za določen čas

Delodajalec ima zaposlenega delavca, s katerim je sklenil pogodbo za določen čas, ki se izteče 15. maja. Delavec je podal prošnjo, da bi rad ostal doma zaradi varstva otrok.

Ali mu lahko delodajalec odsotnost opraviči?

Lahko. Kljub pogodbi za določen čas lahko delodajalec delavcu odsotnost opraviči in bo upravičen do povračila nadomestila plače, zmanjšanega za prispevke delavca, in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. Smiselno pa je, da to odsotnost omeji do 15. maja. V nasprotnem primeru bi delavec lahko štel, da se je njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas preoblikovala v pogodbo za nedoločen čas.

Pri delavcih, ki so opravičeno odsotni zaradi višje sile, pa ni omejitve, da lahko v tekočem mesecu delajo le sedem zaporednih dni (24/2 ZIUZEOP).

ZGLED 16: Menjavanje delavcev pri odsotnosti zaradi višje sile

Delodajalec kljub razglašeni epidemiji posluje normalno. Nekaj delavcem je opravičil odsotnost zaradi višje sile (varstvo otrok, prepoved javnega prevoza), vendar so naredili razpored dela. Vsak od delavcev je lahko odsoten tri dni na teden, dva dni pa mora delati.

Ali bo delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače in oproščen plačila prispevkov za socialno varnost?

Bo. Omejitev, da lahko delodajalec v tekočem mesecu pokliče nazaj na delo delavce le za sedem zaporednih dni, velja le za tiste delavce, ki so na čakanju na delo iz poslovnega razloga, za tiste, ki so opravičeno odsotni zaradi višje sile, pa ne. Delodajalec pa bo upravičen do povračila nadomestila plače, zmanjšanega za prispevke delavca, in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost le, če bo za to izpolnjeval pogoje, določene v ZIUZEOP.

Delavci lahko koristijo opravičeno odsotnost zaradi višje sile tudi tako, da delajo le s polovičnim delovnim časom, za razliko do polnega pa so opravičeno odsotni.

ZGLED 17: Opravičena odsotnost zaradi višje sile le za polovični delovni čas

Delodajalec ima zaposlenega delavca za polni delovni čas. Ker se z zakoncem pri varstvu otroka menjavata, je na delodajalca naslovil prošnjo za opravičeno odsotnost z dela le za polovični delovni čas tako, da bi vsak dan delal po štiri ure.

Ali je taka dinamika opravljanja dela dopustna?

Pri opravičeni odsotnosti zaradi višje sile je, pri čakanju na delo iz poslovnega razloga pa ni, ker je delodajalec omejen s tem, da delavec lahko v tekočem mesecu dela le sedem zaporednih dni. Delodajalec pa bo upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost le, če bo za to izpolnjeval pogoje, določene v ZIUZEOP.

Delodajalec lahko, čeprav je nekaj delavcem opravičil odsotnost zaradi višje sile, delavcem, ki delajo, odreja nadurno delo (31/2 ZIUZEOP).

ZGLED 18: Odrejanje nadurnega dela

Delodajalec kljub razglašeni epidemiji posluje normalno. Nekaj delavcem je zaradi varstva otrok opravičil odsotnost. Ker je zaradi narave dejavnosti obseg dela povečan, morajo delavci opravljati tudi nadurno delo.

Ali bo delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, glede na to, da bodo delavci, ki delajo, opravljali nadurno delo?

Če ima delodajalec doma le delavce, ki so opravičeno odsotni zaradi višje sile (varstvo otrok), lahko delavcem, ki delajo, odreja nadurno delo. Zanj ne velja omejitev, da delavcem, ki delajo, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo (31/2 ZIUZEOP). Veljala pa bi v primeru, da bi kakšnemu delavcu odredil tudi čakanje na delo iz poslovnega razloga. Glede na to, da delodajalec normalno posluje in ima celo povečan obseg dela, verjetno ne bo upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, saj ne bo izpolnil pogoja o upadu prihodkov.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času opravičene odsotnosti zaradi višje sile izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe pravico do nadomestila plače po 137/2 ZDR-1.

ZGLED 19: Ali lahko delavec za potrebe varstva otrok izrabi letni dopust in presežek ur

Delavec želi ostati doma zaradi varstva otroka. Delodajalcu je predlagal izrabo letnega dopusta in presežka ur.

Ali mu delodajalec to lahko odobri?

Lahko. Delodajalec lahko delavcu odobri izrabo letnega dopusta in presežka ur namesto opravičene odsotnosti zaradi višje sile. Razlika pa je v finančnih posledicah za delodajalca. V primeru izrabe letnega dopusta in presežka ur mora delavcu izplačati nadomestilo plače v velikosti 100 % osnove iz 137/7 ZDR-1. V primeru izpolnjevanja pogojev pa bi bil pri opravičeni odsotnosti zaradi višje sile upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. A morda bo ocenil, da pogoja o upadu prihodkov ne bo izpolnil, in zahtevka za povračilo ne bo vložil.

Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti, če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja, začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (31/5 ZIUZEOP).

Velikost nadomestila plače za odsotnost zaradi višje sile

Velikost nadomestila plače po 137/7 ZDR-1 se izračunava na tri načine, odvisno od tega, kako je bil delavec prisoten na delovnem mestu pred začetkom odsotnosti. Če pravica za posamezno vrsto odsotnosti ni določena drugače, se za osnovo za nadomestilo praviloma upošteva

  • delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti;
  • če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti;
  • osnovna plača, določena v pogodbi o zaposlitvi, če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače (gre za primere, ko je bil delavec odsoten že pred izplačilom prve plače oziroma nadomestila).

Glede velikosti nadomestila pa je ZIUZEOP posegel v ureditev ZDR-1, ki določa, da delavcu pripada polovica plačila, do katerega bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1).

Več o načinu izračuna nadomestila lahko preberete v sestavku Nadomestilo plače v breme delodajalca v reviji IKS 9/19.

ZGLED 20: Nadomestilo plače delavcu zaradi odsotnosti zaradi višje sile, če delodajalec ne bo koristil pomoči države

Delodajalec je nekaj delavcem opravičil odsotnost zaradi višje sile (varstva otrok). Ker tudi v času novega koronavirusa normalno posluje, ne bo izpolnil pogoja o upadu prihodkov. Zato ne bo upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost.

Kolikšno nadomestilo plače mora izplačati delavcem?

ZIUZEOP določa, da se ne glede na 137/6 ZDR-1 določa tudi velikost nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile. Po ZDR-1 bi delavec dobil polovico plačila, do katerega bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1). ZIUZEOP pa je nadomestilo plače za čakanje na delo in opravičeno odsotnost zaradi višje sile izenačil in znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Določil je tudi, da ne sme biti manjše od minimalne plače. Namen ZIUZEOP je izenačitev pravic delavcev v času novega koronavirusa, zato mora delodajalec v obdobju od 13. marca do 31. maja, četudi ne bo koristil pomoči države, delavcem izplačevati nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti manjše od minimalne plače.

Obračun dajatev od nadomestila plače zaradi odsotnosti zaradi višje sile in oprostitev prispevkov

Upravičeni delodajalec (izpolnjuje pogoje za interventna ukrepa za delavce, odsotne zaradi višje sile) je v času veljavnosti interventnih ukrepov po ZIUZEOP za delavce, ki so odsotni zaradi višje sile, upravičen do oprostitve vseh prispevkov za socialno varnost in do povračila izplačanega bruto nadomestila plače tem delavcem, zmanjšanega za prispevke zavezanca. Tako je v celoti razbremenjen stroškov izplačevanja nadomestil plač delavcem, če izpolnjuje pogoje po ZIUZEOP. To velja, če mesečno nadomestilo za odsotnost z dela zaradi višje sile ne presega 1.753,84 EUR.

Delodajalec mora od nadomestil plače obračunati in odtegniti vse prispevke za socialno varnost delavca, v svoje breme pa mora obračunati tudi vse prispevke za socialno varnost od bruto nadomestila za odsotnost zaradi višje sile.

Če je nadomestilo plače manjše od minimalne osnove za obračun prispevkov, ki je trenutno 1.017,23 EUR, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki.

Zavezanci za plačilo prispevkov za razliko med najmanjšo osnovo in plačo oziroma nadomestilom plače so delavci in delodajalci, razen za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za prispevke za zdravstveno zavarovanje, pri katerih so delodajalci tudi zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (152. člen Zakona o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju7 ZPIZ-2 in 50. člen ZZVZZ).

Posebnost v času veljave interventnih ukrepov je, da je delodajalec oproščen plačila vseh prispevkov za socialno varnost (iz bruto nadomestila in na bruto nadomestilo) od nadomestila za odsotnost zaradi višje sile. Oprostitev plačila prispevkov od izplačanega nadomestila plače velja torej za delo v marcu (od 13. do 31. marca), za april in maj 2020. Vendar je lahko delodajalec plačila prispevkov oproščen največ do velikosti povprečne plače za leto 2019 (1.753,84 EUR). Davčni organ je pojasnil, da se oprostitev plačila prispevkov upošteva tudi za prispevke, ki jih delodajalec obračuna od razlike do najmanjše osnove za plačilo prispevkov. Omejitev v velikosti povprečne plače se nanaša na mesečno obdobje in v primeru, ko delavec ni ves mesec na čakanju, je treba upoštevati sorazmeren znesek.

Od davčne osnove od tega nadomestila mora delodajalec obračunati in odtegniti tudi akontacijo dohodnine, ki jo mora tudi plačati davčnemu organu. Pri poročanju v obrazcih REK zato pri tem obračunu akontacije dohodnine od nadomestila za odsotnost zaradi višje sile ni posebnosti. Delodajalec pa bo ob izpolnjenih pogojih dobil povračilo akontacije dohodnine od ZRSZ, skupaj s povračilom izplačanega nadomestila za odsotnost zaradi višje sile, ki bo zmanjšano za prispevke zavezanca.

Delodajalec pa lahko ob izpolnjenih pogojih dobi povrnjeno izplačano nadomestilo plače, zmanjšano za prispevke delavca. Plačila teh prispevkov je oproščen in to oprostitev uveljavi v obrazcih REK-1 in iREK, zato se nadomestilo zmanjša za te prispevke zavezanca. Zaradi oprostitve plačila prispevkov delavca se delavčev neto dohodek ne poveča. Ta razbremenitev je namenjena delodajalcu. Povračilo nadomestila uveljavlja pri ZRSZ, zato pri obračunu dajatev od nadomestila plače ni posebnosti.

Pri poročanju v obrazcih REK je predvidena posebnost ta, da je treba dajatve od nadomestila za odsotnost zaradi višje sile obračunati v obrazcih REK-1 z novo vrsto dohodka in iREK. Davčni organ je za to vrsto nadomestila predvidel novo oznako v obrazcu REK-1 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije. Predvideno je, da bodo obrazci REK-1 z novimi oznakami dohodkov zaradi interventnega megazakona na voljo 23. aprila 2020.

Davčni organ pojasnjuje, da če je oddaja obrazcev REK prek sistema eDavki onemogočena, delodajalci oddajo obrazec REK-1, ko je oddaja prek sistema eDavki spet vzpostavljena. Delodajalci lahko tako pravočasno izplačajo plačo in obračunajo dajatve, o tem pa bodo zaradi izrednih okoliščin poročali, ko bodo obrazci REK na voljo.

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo obrazec REK-1 z oznako vrste dohodka 1004. Po pojasnilu davčnega organa o izplačanem nadomestilu, večjem od povprečne plače (znesek nad povprečno plačo), poročajo v obrazcu REK-1 z oznako vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

Delodajalec o izplačanih nadomestilih, za katere je oproščen plačila vseh prispevkov, prispevke (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v stolpcu Obračunani, v stolpcu Za plačilo pa ne. Akontacijo dohodnine pa mora obračunati in jo od bruto dohodka delavcu odtegniti ter jo plačati davčnemu organu.

Če so z nadomestilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov in premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno velikostjo, za ta izplačila ne velja oprostitev plačila prispevkov; o teh prispevkih delodajalec poroča v stolpcu Za plačilo.

Za namene poročanja o podatkih za oblikovanje pokojninske osnove delodajalec izplačano nadomestilo za odsotnost zaradi višje sile vpiše v polje M02.

Za izplačila plače in nadomestila plače, za katere se ne prizna oprostitev, se predložijo ločeni obračuni na uveljavljen način (na obrazcu REK-1 z oznakama vrste dohodka 1001 in 1091). 

Če delodajalec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila prispevkov za izplačano nadomestilo plače za odsotnost zaradi višje sile, zaradi česar oprostitve ne bo uveljavljal, predloži obrazec REK-1 z navedbo oznake vrste dohodka 1001.

Povračilo nadomestila plače

Delodajalec je upravičen do povračila nadomestila plače, zmanjšanega za prispevke, in do oprostitve plačila vseh prispevkov za socialno varnost od 13. marca do 31. maja. Delavec ima zaradi odsotnosti zaradi višje sile pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 (ZDR-1). ZIUZEOP pa dodatno določa, da nadomestilo plače ne sme biti manjše od minimalne plače (940,58 EUR). Delodajalec bo od države dobil povrnjeno nadomestilo plače največ v velikosti povprečne plače za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,84 EUR) (odslej povprečna plača).

Ne glede na to mora delodajalec delavcu obračunati in izplačati nadomestilo v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Če je delavčevo nadomestilo večje od zakonsko določenega in obenem od 1.753,84 EUR (oziroma od sorazmernega dela tega zneska, če ni odsoten ves mesec), je znesek nad tem strošek delodajalca.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna države oziroma občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 manjši od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače v velikosti deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delodajalec ima lahko zaposlene tudi delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom. ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, in sicer tistega po volji pogodbenih strank (na primer zaposlitev pri več delodajalcih, dopolnilno delo in delna upokojitev) in tistega v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem zavarovanju in o starševskem varstvu).

ZGLED 21: Povračilo nadomestila in oprostitev plačila prispevkov, če delavec dela s krajšim delovnim časom

Delavec je pri delodajalcu zaposlen s krajšim delovnim časom 20 ur na teden zaradi starševstva in je opravičeno odsoten z dela zaradi višje sile (zaradi varstva otrok zaradi zaprtja šole).

Do kolikšnega nadomestila je upravičen delodajalec?

Delodajalec lahko opraviči odsotnost zaradi višje sile po ZIUZEOP vsem delavcem – tistim, ki delajo s krajšim delovnim časom po volji pogodbenih strank (65. člen ZDR-1), in tistim, ki tako delajo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem zavarovanju ali o starševskem varstvu (67. člen ZDR-1).

Če je delavec ob začetku upravičene odsotnosti zaradi višje sile ali med njenim trajanjem uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom (ne glede na razlog) in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem zavarovanju ali o starševskem varstvu, se delodajalcu nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov za socialno varnost, kot da bi delal (27/2 ZIUZEOP). Zaradi tega je delodajalec v tem primeru upravičen do povračila sorazmernega nadomestila.

Delodajalci morajo vlogo za povračilo izplačanega nadomestila za zaposlene predložiti ZRSZ v osmih dneh od objave zakona (torej do 18. aprila 2020). Pri tem so lahko ob izpolnjenih pogojih upravičeni do povračila nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020.

K vlogi morajo priložiti (predizpolnjeno) izjavo o tem, da izpolnjujejo zahtevane pogoje po ZIUZEOP, kar izjavijo pod kazensko in materialno odgovornostjo. Priložijo pa še dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Vloga in druge informacije o zahtevku so dostopne na spletni strani ZRSZ.

ZRSZ odloči o vlogi v osmih dneh s sklepom. Predpisano je tudi, kaj mora vsebovati sklep.

Povračilo nadomestila plače, zmanjšanega za prispevke, bo ZRSZ delodajalcu izplačeval mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (29/10 ZIUZEOP).

Vračilo prejetih sredstev v primeru delitve dobička in izplačila nagrad poslovodstvu in drugih primerih

Delodajalci, ki so uveljavili povračilo nadomestila plače delavcem za odsotnost zaradi višje sile (28. člen ZIUZEOP) in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost (38. člen ZIPZEOP), morajo vrniti znesek prejete pomoči, če je od uveljavitve zakona (11. aprila 2020) prišlo do delitve dobička ali izplačil dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu (99. člen ZIUZEOP). Tega ne smejo storiti od uveljavitve zakona pa vse do konca leta 2020. V nasprotnem primeru morajo znesek pomoči vrniti z zamudnimi obrestmi. Gre za zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti8, ki so trenutno 8 % letno.

Delodajalci, ki naknadno ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za ti upravičenji, o tem obvestijo Furs in znesek prejete pomoči vrnejo na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

OPOMBE

  1. UL RS 36/20.
  2. UL RS 21/1381/19.
  3. UL RS 49/20.
  4. UL RS 33/06.
  5. UL RS 72/0636/19.
  6. UL RS 96/1275/19.
  7. UL RS 96/1275/19.
  8. UL RS 11/07-UPB1.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS