Povračila stroškov napotenim in drugim

V praksi imajo delodajalci dileme, katere stroške morajo izplačati napotenim delavcem in sočasno zaposlenim in kolikšen znesek teh povračil je neobdavčen. Davčna obravnava povračil stroškov prehrane je odvisna od trajanja napotitve na delo v tujini. Pri tem pa ni podrobnejših zakonskih določb, kaj dejansko pomeni pojem neprekinjene napotitve največ do 30 dni in nad 30 dni.

Ekonomska dejavnost v sistemu DDV

Na opredelitev dejavnosti pravnih in fizičnih oseb kot ekonomske v sistemu DDV vpliva mnogo dejavnikov. Med temi so odplačnost, trajnost in neodvisnost dejavnosti. Ekonomska dejavnost je tesno povezana z definicijo davčnega zavezanca, ki je zapisana v 5. členu Zakona o davku na dodano vrednost. Izvajanje tega člena v praksi pa povzroča nemalo dilem in vprašanj ter tudi sporov z davčnim organom, na kar kaže številna evropska in domača sodna praksa.

Kdaj je opravljanje dejavnosti odvisno in kdaj neodvisno

V sistemu DDV je dejavnost obdavčljiva le, če je opravljena v neodvisnem (samostojnem) razmerju. Kdaj šteti razmerje med naročnikom in izvajalcem transakcije za neodvisno, pa v praksi povzroča nemalo težav. Ker je termin neodvisno razmerje uporabljen tudi v Zakonu o dohodnini, so spori tudi pri obdavčitvi s tem davkom. Merila za presojo razmerja za namene DDV davčni zavezanci lahko najdejo v sodni praksi Sodišča EU, davčni organ pa jih glede tega napotuje še na predpise s področja dohodnine.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti delavca

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. To lahko stori pod pogojem, da delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, da dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno ali da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

Novejša sodna praksa s področja dohodnine

Sodna praksa s področja dohodnine vpliva na razvoj davčne stroke v zvezi z obdavčitvijo fizičnih oseb. Sodišče je presojalo že več primerov prekvalifikacij dohodkov, zaradi česar so bili ti drugače obdavčeni. Dileme so bile tudi na področju bonitet in pri osnovi za odmero prispevka od dohodkov iz drugih pogodbenih razmerij. Nekaj sodb pa je s področja dohodnine od dohodkov iz kapitala.

Dohodninska obdavčitev kapitalskih dobičkov

Kapitalski dobiček je v Sloveniji obdavčen ob obdavčljivem prenosu lastništva kapitala. Praviloma so obdavčeni dobički, doseženi pri prodaji in drugih prenosih nepremičnin ter lastniških deležev. Kapitalski dobiček je obdavčen dokončno, saj se ne všteva v skupno letno dohodninsko osnovo, stopnja davka pa je odvisna od časa trajanja lastništva. Sprva je obdavčen po stopnji 25 %, po dvajsetih letih lastništva kapitala pa je davka oproščen.

Mednarodna obdavčitev kapitalskih dobičkov

Razdelitev pravice do obdavčitve kapitalskih dobičkov med dvema državama je odvisna od vrste kapitala, z odtujitvijo katerega nastane kapitalski dobiček. Način obdavčevanja kapitalskih dobičkov v posameznih državah je lahko zelo različen, dvojno obdavčitev pa odpravlja 13. člen konvencije, če je ta sklenjena.

Dohodninska obdavčitev dividend in drugih dohodkov na podlagi lastniškega deleža

Dohodke, ki jih zavezanci dosegajo na podlagi lastniškega deleža, ki se ob izplačilu ne spremeni, Zakon o dohodnini obravnava kot dividende. Ob izplačilu so dokončno obdavčene po stopnji 25 %. Kot dividende so obdavčena tudi prikrita izplačila dobička, kot so opredeljena z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Kadar so dividende izplačane v naravi, se vrednost prejemka v naravi poveča s koeficientom davčnega odtegljaja.

Mednarodna obdavčitev dividend

Tako po Zakonu o dohodnini kot po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb so dividende rezidentov obdavčene po načelu svetovnega dohodka, dividende nerezidentov pa, če imajo vir v Sloveniji. Za pravilno obdavčitev dividend je poleg nacionalne zakonodaje treba poznati tudi določbe konvencij. Te pravico do obdavčitve dividend razdelijo med državo vira in državo rezidentstva in odpravljajo dvojno obdavčitev. Če konvencija ni sklenjena, se obdavčitev in odprava dvojne obdavčitve urejata zgolj na podlagi nacionalne zakonodaje države vira in države rezidentstva prejemnika dohodka.

Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v letih 2017 in 2018

Odločitve Sodišča EU na področju carinske zakonodaje vedno neposredno vplivajo tudi na obračun DDV. V zadnjem letu je to sodišče odločalo o uvrstitvi blaga v kombinirano nomenklaturo, o pogojih za oprostitev DDV pri carinskem postopku 42 in o omejitvah pri oprostitvi DDV pri izvozu blaga v potniškem prometu. Obravnavalo je tudi zadeve o izterjavi carinskega dolga in pravici do izjave, o dolžniku pri izogibanju plačila dodatnih uvoznih dajatev ter o kabotaži.

IKS 08-09/2018


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS