Zavezanci za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb

Čeprav je praksa že precej ustaljena in določbe niso nove, se še vedno pojavlja vprašanje, kdo je in kdo ni davčni zavezanec. Za nepoznavanje pravil o določitvi davčnih zavezancev ali pa izogibanje tem pravilom gre predvsem v primerih, ko je neka organizacija formalno ustanovljena v tujini, kraj dejanskega delovanja poslovodstva pa je v Sloveniji. Pereče pa je tudi vprašanje o obstoju poslovne enote tujega davčnega zavezanca, ki je prav tako povezano z obdavčitvijo dohodka z davkom od dohodkov pravnih oseb.

Davčna osnova pri uvozu blaga

Davčni zavezanci pri določitvi davčne osnove ob uvozu blaga upoštevajo carinsko vrednost, ki ji prištejejo predpisane stroške, kot so carina, trošarina in drugi davki, ki se plačajo ob uvozu blaga. Druge postranske stroške, ki so nastali od zunanje meje EU do prvega namembnega kraja, pa vključijo v davčno osnovo le, če so uvozniku zaračunani neposredno in so v času carinjenja znani in dokazljivi.

Čezmejno izvajanje storitev z napotenimi delavci

Leta 2018 bodo za napotene delavce pri čezmejnem izvajanju storitev pri nas začela veljati podrobnejša pravila. Ta bodo omogočala ohranitev njihovega socialnega zavarovanja v državi sedeža delodajalca. Z napotitvijo se tako zgolj začasno spremeni kraj opravljanja dela. Nova pravila bodo obenem vplivala tudi na davčno obravnavo povračil stroškov zaradi napotitve in dela v tujini.

Čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih

V Sloveniji se bodo z letom 2018 začela uporabljati podrobnejša pravila o ohranitvi socialnega zavarovanja samozaposlenih v državi njihovega sedeža, če bodo odšli na začasno delo v tujino. Z napotitvijo se samozaposlenemu spremeni kraj opravljanja dela. Ohranitev socialnega zavarovanja v državi sedeža samozaposlenega v primeru napotitve pa je možno že zdaj. Pri tem se neposredno uporabljajo pravila iz uredb EU, ki urejajo koordinacijo socialne varnosti v EU in državah Efte.

Obveznost plačila DDV, ker je izkazan na računu

Med plačniki davka v sistemu DDV je tudi oseba, ki DDV izkaže na računu. Namen te določbe je odpraviti nevarnost izgube davčnih prihodkov. Do te bi denimo prišlo, če bi nekdo zaračunal DDV in ga ne vplačal v proračun, prejemnik njegovega računa pa bi DDV z računa uveljavljal kot odbitnega. Ko je DDV, ki je zaračunan in mora zaradi tega biti vplačan v proračun, obračunan narobe oziroma neupravičeno, mora davčni organ omogočiti njegov popravek, vendar lahko pri tem postavi tudi nekatere pogoje.

Obračun DDV ob prenehanju identifikacije za DDV

Ko zavezancem preneha identifikacija za DDV, nimajo več pravice do odbitka DDV, prav tako pa morajo popravljati tudi tistega, ki so ga odbijali pred prenehanjem identifikacije. Za pravilen obračun DDV morajo razlikovati, ali še naprej opravljajo obdavčljivo ekonomsko dejavnost ali popolnoma prenehajo poslovati.

Obresti po novem

Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2017, za nekatere davčne postopke spreminja obračunavanje obresti. Te niso več vezane na medbančno obrestno mero (Euribor), ampak se obračunavajo po fiksnih letnih obrestnih merah v velikostih 2, 3, 5 in 7 %. Nov sistem obračunavanja obresti se razlikuje od sistema obračunavanja zamudnih obresti pri nepravočasnem plačilu in vračilu davka. Ta sistem ostaja enak kot doslej.

IKS 05/ 2017


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS