Delavcu, ki je odsoten zaradi izrabe letnega dopusta, pripada nadomestilo plače. V praksi pa so delodajalci velikokrat v dvomu, za katere dneve in za koliko ur mu pripada to nadomestilo. To še posebej velja, kadar je delavčev delovni čas neenakomerno razporejen ali dela oziroma je zaposlen s krajšim delovnim časom.
Pri nadomestilu plače za letni dopust in praznik lahko delodajalec osnovo izračuna na tri načine, odvisno od prisotnosti oziroma odsotnosti delavca v zadnjih treh mesecih. A mora zato tudi pravilno izračunati urno postavko. Njen izračun je odvisen od načina določitve osnovne plače v pogodbi o zaposlitvi in načina obračuna plače.
Delavcu za odsotnost z dela zaradi letnega dopusta in praznika, ki je dela prost dan, pripada nadomestilo plače v velikosti 100 % osnove. Je pa vprašanje, ali je to nadomestilo lahko manjše od minimalne plače in večje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.
Sodišče EU je obravnavalo slovenski primer v zvezi z uveljavitvijo pravice do oprostitve DDV pri dobavah blaga znotraj EU. Davčni organ je namreč zavezancu naložil DDV, ker naj bi bili dokazi o tem, da je blago zapustilo Slovenijo, predloženi prepozno. Napotkom iz sodbe Sodišča EU je sledilo vrhovno sodišče. To je v svojem sklepu med drugim zapisalo, da morajo zavezanci imeti možnost pojasniti razloge, zakaj dokazi niso bili predloženi prej.
Po zadnji sodni praksi Sodišča EU mora tudi zavezanec, ki zgolj preprodaja nastanitve v hotelih in drugih počitniških objektih, uporabljati posebno ureditev za potovalne agencije. Obstoj ali pomembnost drugih spremljajočih dobav blaga ali storitev na to ne more vplivati. Za zavezance to pomeni poenostavitev pri obračunavanju DDV. Pri tem ni pomembno, za katero osnovno dejavnost je zavezanec sicer registriran.
Kadar je najem trajno inštalirane opreme in strojev samostojna storitev, mora biti obdavčen. Enako velja še za najeme nastanitvenih objektov, parkirišč in sefov. Kadar pa je katera od teh storitev pomožna storitev k oproščenemu najemu nepremičnin in gre zato za enotno dobavo, je to treba z vidika DDV obravnavati enotno kot oproščeni najem nepremičnine.
V prvi polovici leta 2023 je Sodišče EU odločalo v dokaj različnih primerih. Med njimi so obdavčitev protipravnega odjema električne energije, polnilnih mest za električna vozila, brezplačne namestitve sončnih elektrarn, prodaje poškodovanih vozil za dele, prodaje blaga znotraj EU in dajanja v najem stalno nameščene opreme in strojev. Zadnje tri teme so podrobneje obravnavane tudi v samostojnih sestavkih v tej reviji IKS.
V prvi polovici leta 2023 je Sodišče EU sprejelo odločitev glede obveznosti, ki jih ima porok za plačilo carinskega dolga. V drugi sodbi je pojasnilo, da ima carinski organ pravico uvozniku naložiti globo za storjeni prekršek, čeprav ta obveznost sam prijavi. Šest sodb pa je sprejelo s področja uvrščanja blaga v kombinirano nomenklaturo.
Pri ponovnem uvozu nespremenjenega blaga lahko uvoznik zahteva oprostitev plačila dajatev. Carinski organ lahko zahtevku ugodi in zavezancu ni treba plačati uvoznih dajatev niti DDV, če so izpolnjeni pogoji, predpisani s carinsko zakonodajo in zakonodajo o DDV.
Sodišče je v zadnjem letu odločalo o več primerih obdavčitve z dohodnino. Primeri, povezani z dohodki iz delovnih razmerij, obravnavajo obdavčitev plače iz poslovne uspešnosti, dohodkov od napotenih delavcev, jubilejne nagrade iz tujine, odpravnine iz tujine, plače za opravljanje državne funkcije v Avstriji in drugega.
Sodišče je v zadnjem letu odločalo o mnogih primerih, v katerih je dohodek opredelilo kot drugi dohodek in ga obdavčilo z dohodnino. V nekaterih primerih je bilo to povezano z dvigi gotovine in posojilnimi razmerji. Odločalo pa je tudi o primeru, v katerem je zavezanka prejela dohodke od tuje fundacije.
Sodišče je presojalo primere, ki so povezani s priznavanjem normiranih stroškov. Večina primerov pa se je nanašala na to, ali je davčni organ pravilno obdavčil kupnino od prodaje deležev lastni ali drugi družbi.
Vsako leto se pred sodiščem znajdejo tudi primeri, v katerih pride do spora glede določitve rezidentskega statusa. Nekaj težav povzročajo spremembe davčne in sodne prakse v zvezi z določanjem tega statusa. Z novejšimi sodbami postaja bolj utrjeno v praksi, kako je treba presojati o tem statusu na podlagi zakonske spremembe, ki rešuje situacijo dvojnega rezidentstva.
V sestavku so pojasnjena najpogostejša vprašanja zavezancev, ki se pri poslovanju z državami Daljnega vzhoda in Indije srečujejo z obveznostjo obračuna davkov. Obravnavane so morebitne posebnosti, ki veljajo pri obdavčitvi z DDV in pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Vključena pa so tudi opozorila na spremembe v konvencijah, ki so posledica uveljavitve večstranske konvencije.
Junija 2023 je bil na podlagi evropske direktive objavljen predlog Zakona o minimalnem davku. Slovenija ga je dolžna sprejeti do konca leta 2023. Zavezanci za povrhnji davek, kot se bo imenoval novi davek, bodo tista podjetja, ki delujejo v sestavi velike mednarodne skupine in velike domače skupine podjetij. Določbe prihajajočega zakona so zapletene, vendar je prav, da osnovni namen tovrstne obdavčitve poznajo tudi zavezanci, ki niso dovolj veliki, da bi bili vključeni v to novo obdavčitev.
