Plače in druga področja v javnem sektorju, na katera vplivajo interventni ukrepi za zajezitev epidemije

Tudi delodajalci v javnem sektorju, torej drugi in določeni uporabniki, so zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa postavljeni v različne položaje. Pri enih gre za dodatne obremenitve zaposlenih, ki morajo opravljati delo kljub nevarnosti za zdravje, drugi so morali poslati delavce na čakanje na delo doma ali na delo od doma ali pa na odsotnost z dela zaradi višje sile.

mag. Milenka Čižman
Datum objave: 16. 04. 2020 / Datum posodobitve: 18. 05. 2020 / DAVŠČINE

Ukrepi glede dela in plač v javnem sektorju veljajo za čas od 13. marca 2020 do 31. maja 2020. Roki, ki se iztečejo 31. maja 2020, se avtomatično podaljšajo za 30 dni, če epidemija COVID-19 ni preklicana do 15. maja 2020. Epidemija je bila preklicana do 15. maja 2020 z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (UL RS 68/20).

V sestavku so upoštevane spremembe in dopolnitve iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo1 (ZIUZEOP-A).

Delo javnih uslužbencev v času epidemije

Javne uslužbence je v času epidemije dopustno brez njihovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca (66. člena Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo2 – ZIUZEOP) ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu. Javni uslužbenci, ki začasno opravljajo drugo delo, imajo pravico do plače za delo, ki ga opravljajo, in druge pravice iz delovnega razmerja. Če pa so plača in druge pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi opravljali svoje delo brez premestitve, zanje ugodnejše, jim pripadajo te.

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju začasne premestitve javnih uslužbencev zaradi nujnih delovnih potreb3 (odslej uredba), ki ureja pogoje za začasno premestitev javnih uslužbencev zaradi nujnega zagotavljanja nemotenega delovnega procesa (odslej nujne delovne potrebe) zaradi epidemije COVID-19 v okviru istega delodajalca ali k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. Ureja tudi vsebino sklepa o začasni premestitvi, način izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v času začasne premestitve ter kategorije javnih uslužbencev, ki jih ni dopustno začasno premestiti.

Začasna premestitev je dopustna s soglasjem javnega uslužbenca ali brez njega, in sicer na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje. Ustrezno delovno mesto je tisto, za katero se zahtevata enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahtevata za opravljanje dela, za katero ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ga je sposoben opravljati.

Javni uslužbenec je začasno premeščen s pisnim sklepom. Tega

  • izda predstojnik delodajalca, s katerim ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če gre za premestitev v okviru istega delodajalca (odslej prvi delodajalec);
  • izdata sporazumno predstojnika obeh delodajalcev, če gre za premestitev k drugemu delodajalcu (odslej drugi delodajalec).

Če prvi delodajalec ne more več organizirati delovnega procesa, lahko pisno sporoči drugemu delodajalcu, da se mora javni uslužbenec vrniti na svoje delovno mesto (prvi delodajalec predčasno odpokliče javnega uslužbenca iz začasne premestitve k drugemu delodajalcu). V takem primeru se javni uslužbenec vrne k prvemu delodajalcu v treh delovnih dneh od oddaje pisnega sporočila.

Sklep o začasni premestitvi (odslej sklep) vsebuje najmanj

  • datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu in datum prenehanja začasne premestitve,
  • navedbo delovnega mesta, na katerem bo javni uslužbenec opravljal delo, s kratkim opisom nalog,
  • določbo o plači in
  • kraj opravljanja dela.

Začasna premestitev začne učinkovati z dnem, ki je določen v sklepu, in preneha s potekom v sklepu določenega datuma. Datum prenehanja začasne premestitve ne sme biti poznejši, kot ga določa 20. člen ZIUZEOP, to je 31. maj 2020, oziroma podaljšano za 30 dni, če epidemija ni preklicana do 15. maja 2020. (Epidemija je bila preklicana do 15. maja 2020 z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)). Začasna premestitev javnega uslužbenca preneha tudi z dnem nastopa katere izmed okoliščin iz 6/1 uredbe.

Uredba določa tudi primere, ko začasna premestitev javnega uslužbenca ni dopustna, in sicer če

  • gre za starejšega delavca v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (starejši od 55 let),
  • gre za javno uslužbenko, ki je noseča ali doji otroka,
  • je javni uslužbenec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali je odsoten zaradi nege družinskega člana,
  • je javni uslužbenec na materinskem, očetovskem ali starševskem dopustu,
  • je javni uslužbenec začasno odsoten zaradi zagotavljanja varstva otrok,
  • gre za javnega uslužbenca, ki v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, dela s krajšim delovnim časom od polnega,
  • gre za javnega uslužbenca, za katerega zakon, ki ureja delovna razmerja, določa varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom,
  • je javni uslužbenec invalid,
  • je kraj začasnega opravljanja dela od kraja bivališča, iz katerega javni uslužbenec prihaja na delo, oddaljen več kot 50 km v eno smer.

Za določanje pravic iz delovnega razmerja se za javnega uslužbenca, ki na podlagi sklepa začasno opravlja drugo delo, uporabljajo določbe zakonov, podzakonskih predpisov in kolektivnih pogodb, ki urejajo delovna razmerja, plače in nadomestila plač v javnem sektorju. Javni uslužbenec ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja. Če pa so plača in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše, mu pripadajo te.

Javni uslužbenec v času začasne premestitve k drugemu delodajalcu prejema plačo in povračila stroškov ter druge prejemke iz delovnega razmerja pri prvem delodajalcu. Drugi delodajalec na podlagi zahteve povrne nastale stroške prvemu delodajalcu.

Glede pravic, ki so vezane na delovno dobo javnega uslužbenca ali na opravljanje dela na delovnem mestu pred začasno premestitvijo, se šteje, da javni uslužbenec v času začasne premestitve opravlja delo na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Javnemu uslužbencu v primeru začasne premestitve k drugemu delodajalcu delovno razmerje pri prvem delodajalcu ne preneha. Javni uslužbenec se vrne na delovno mesto, na katerem je delo opravljal pred začasno premestitvijo, naslednji dan po poteku datuma, določenega v sklepu, oziroma v treh delovnih dneh od oddaje pisnega sporočila, če je bila premestitev predčasno preklicana zaradi potreb pri prvem delodajalcu.

Določbe te uredbe so začele veljati 24. aprila 2020.

Delodajalci lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas traja najdlje za obdobje do 30. septembra 2020 (68. člen ZIUZEOP).

Če ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, lahko nadrejeni javnim uslužbencem v času trajanja epidemije brez njihovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa brez prekinitve dela, ki bi jim omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokončajo začeto nalogo ali opravijo nujno delo (67. člen ZIUZEOP).

Táko delo se šteje kot delo preko polnega delovnega časa in lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec. Če pa javni uslužbenci soglašajo, lahko traja tudi dlje. Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa na letni ravni pa ne sme preseči 480 ur (20. člen ZIUZEOP-A).

Odreditev dela preko polnega delovnega časa je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.

Določbe 66., 67. in 68. člena ZIUZEOP se uporabljajo tudi za zasebne izvajalce, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe. Tudi pri teh izvajalcih je v času epidemije delavce dopustno brez njihovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega ali drugega delodajalca, odrediti delo preko polnega delovnega časa do 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec in največ 480 ur letno ter zaposliti delavca za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta.

Ministrstvo za javno upravo je v pojasnilu 0100-267/2020/1 navedlo, da javnim uslužbencem za iste naloge ni mogoče odrediti dela preko polnega delovnega časa in z njimi skleniti dogovora o opravljanju dela v povečanem obsegu. Javni uslužbenci pa lahko prejmejo tako izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela kot tudi izplačilo za delo preko polnega delovnega časa, kadar gre za različne naloge.

Plače in nadomestila plač

Javni uslužbenci in funkcionarji zaradi odrejene karantene morda ne morejo opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, hkrati pa jim delodajalci ne morejo organizirati dela na domu. V tem primeru imajo pravico do nadomestila plače v velikosti, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (70. člen ZIUZEOP).

Enako velja za javne uslužbence in funkcionarje, ko zaradi višje sile ne opravljajo dela oziroma izvršujejo funkcije. To je v primerih, ko ne opravljajo dela zaradi obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter zaradi drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Tudi zanje je pravica do nadomestila plače določena v enaki velikosti. Torej javni uslužbenci za obe vrsti odsotnosti z dela prejmejo nadomestilo v velikosti 80 % povprečne mesečne plače javnih uslužbencev za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. ZIUZEOP-A je v 23. členu popravil prejšnjo določbo 70. člena ZIUZEOP za javne uslužbence. Navedena nadomestila ne smejo biti manjša od minimalne plače v Sloveniji.

Za čas, ko zaradi epidemije ni mogoče opravljati dela, se šteje čas najdlje do 31. maja 2020.

Javne uslužbence morajo nadrejeni pisno napotiti na čakanje na delo doma. V pisni napotitvi določijo čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnim uslužbencem, da se predčasno vrnejo na delo, ter velikost nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo doma ni pritožbe.

Če so javni uslužbenci ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičeni do odsotnosti z dela ali če so med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobili pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu in do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo za čakanje na delo v tem času ne izplačuje.

Če so javni uslužbenci ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavili oziroma so upravičeni do dela s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali so upravičeni do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače za čakanje na delo v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavci pa zadržijo pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delali.

Če javnim uslužbencem delodajalci oziroma predstojniki pisno odredijo karanteno zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v primeru preventivne izolacije, jim pripada plača, ki bi jo prejeli, če bi delali. Preventivna izolacija pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa delodajalci oziroma predstojniki zdravega javnega uslužbenca pisno napotijo v izolacijo. V primeru začasne zadržanosti od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela pa znaša nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni.

Za javne uslužbence, ki delajo na delovnih mestih pri delodajalcu, v času epidemije veljajo vsa pravila obračunavanja plač, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in iz predpisov, ki urejajo obračun plač v javnem sektorju. Pripadajo jim tudi vsa povračila stroškov, ki se nanašajo na opravljanje dela pri delodajalcu, kot sta prehrana med delom in prevoz na delo in z njega. Če prevoza na delo in z njega nimajo zagotovljenega zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, imajo pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z njega v velikosti 8 % cene 95-oktanskega bencina za prevoženi kilometer.

V zvezi s tem je Ministrstvo za javno upravo objavilo pojasnilo 1002-264/2020/73. Javnim uslužbencem namreč stroški prevoza dejansko nastajajo, če prihajajo na delo z osebnim avtomobilom. Lahko pa prevoz organizirajo delodajalci in v tem primeru javnim uslužbencem povračilo stroškov prevoza na delo in z njega ne pripada.

Javni uslužbenci (razen javnih uslužbencev iz plačne skupine B – direktorji), ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma čezmerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve. Ta znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca (71. člen ZIUZEOP). Do tega dodatka so upravičeni tudi javni uslužbenci, ki so napoteni na delo v tujino. Osnova za obračun dodatka je urna postavka osnovne plače javnih uslužbencev za delo v Sloveniji.

Pravico do omenjenega dodatka imajo torej izključno zaposleni, ki so

  • nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje zaradi obvladovanja epidemije oziroma
  • čezmerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.

Javni uslužbenci so upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah (območja vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v velikosti 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca že po do zdaj veljavnih predpisih (39/1/11 Kolektivne pogodbe za javni sektor4 – KPJS). V času epidemije pa lahko prejmejo dodatek za nevarnost in posebne obremenitve in dodatek za delo v rizičnih razmerah skupaj do največ 100 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Glede na to, da znaša dodatek za delo v rizičnih razmerah 65 % urne postavke osnovne plače, lahko javni uslužbenci, ki bi prejeli dodatek že po KPJS za vse ure dela, iz naslova dodatka za nevarnost in posebne obremenitve prejmejo le še največ 35 % urne postavke osnovne plače.

 

Komisija za razlago KPJS je podala razlago5 glede dodatka za delo v rizičnih razmerah (območja vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) iz 39/1/11 v povezavi z 39/2 KPJS. Javnim uslužbencem pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, in da opravljajo delo v nevarnih pogojih. Do dodatka so upravičeni le za ure, ko so opravljali delo v nevarnih pogojih. Nevarni pogoji so takrat, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnih uslužbencev zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Ministrstvo za javno upravo je v pojasnilu 0100-267/2020/1 zapisalo, da se dodatek po 39/1/11 KPJS za delo v rizičnih razmerah v velikosti 65 % urne postavke osnovne plače javnih uslužbencev ne izključuje z delovno uspešnostjo, ki predstavlja plačilo za opravljeno delo iz naslova povečanega obsega dela. Javni uslužbenci lahko tako hkrati prejmejo izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so izpolnjeni pogoji za izplačilo tovrstne delovne uspešnosti, in dodatka za delo v rizičnih razmerah, če opravljajo delo v nevarnih pogojih. Drugače pa je v primeru dodatka po 71. členu ZIUZEOP, saj se lahko izplačuje, če so javni uslužbenci nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje zaradi obvladovanja epidemije ali če so čezmerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije ali iz obeh razlogov hkrati. V primeru, ko se javnim uslužbencem izplačuje dodatek zato, ker so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje, lahko hkrati prejmejo tudi izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ne glede na to, ali gre za iste ali različne naloge, saj v izplačilu dodatka za nadpovprečno izpostavljenost tveganju povečan obseg dela ni zajet. Pri tem pa mora biti iz samega sklepa o določitvi velikosti tega dodatka razvidno, da zaposleni dodatka ne prejme zaradi čezmerne obremenjenosti iz naslova obvladovanja epidemije.

Kadar javni uslužbenci prejmejo izplačilo dodatka po 71. členu ZIUZEOP iz naslova čezmerne obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije, pa se za iste naloge z njimi ni mogoče dogovoriti še za opravljanje istih nalog v okviru povečanega obsega dela. Za druge naloge pa lahko prejmejo izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Javni uslužbenci, ki opravljajo delo preko polnega delovnega časa v pogojih iz 39/1/11 KPJS, so upravičeni tudi do izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah v okviru nadurnega dela. Enako velja tudi za zaposlene, ki opravljajo delo preko polnega delovnega časa v pogojih, ki opravičujejo izplačilo dodatka po 71. členu ZIUZEOP. Za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, prejmejo izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu ZIUZEOP.

Delodajalci določijo dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih, in čas, ko so javni uslužbenci to delo opravljali. Če pa javni uslužbenci opravljajo delo na domu, ne gre za delo v nevarnih pogojih.

O velikosti dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije s sklepom odločajo

  • predstojniki ali osebe, ki pri delodajalcu izvršujejo pravice in dolžnosti delodajalca,
  • funkcionarji, ki vodijo organ,
  • organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenih.

Pri določitvi upoštevajo stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma čezmerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi velikosti ni mogoča pritožba.

Ministrstvo za javno upravo je skupaj s pojasnilom 0100-227/2020/6 objavilo vzorec sklepa o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in časovnega obdobja opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih ter vzorec sklepa o izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

PRILOGA 1: Vzorec sklepa o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in časovnega obdobja opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih

Številka:

Datum:

 

Na podlagi 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18: v nadaljevanju: KPJS) in v skladu s sprejeto razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) ter v povezavi z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20: v nadaljevanju: Odredba) izdaja predstojnik

 

SKLEP

o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela in časovnega obdobja

opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih

 

1. člen

S tem sklepom se določa dela in naloge javnih uslužbencev v obdobju razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela in čas, ko javni uslužbenec opravlja dela in naloge v nevarnih pogojih dela.

 

2. člen

V nevarnih pogojih dela se opravljajo naslednja dela in naloge v določenem časovnem obdobju delovnega časa:

 

Dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih

Časovno obdobje (% delovnega časa), v katerem se opravljajo dela in naloge v nevarnih pogojih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 3. člen

Podlaga za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka je evidenca o delovnem času.

 

4. člen

Ta sklep začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od vključno 12. marca 2020 od 18. ure dalje.

 

 

 

Ime in priimek predstojnika

PRILOGA 2: Vzorec sklepa o izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije

Številka:

Datum:

 

Na podlagi četrtega odstavka 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20: v nadaljevanju: ZIUZEOP) v povezavi z 20. členom ZIUZEOP in Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20: v nadaljevanju: Odredba) izdaja predstojnik

 

SKLEP

o izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije

 

 

  1. Zaposleni ________(ime in priimek), razporejen na delovno mesto ________, v ___________ (organizacijska enota), je v mesecu______ 2020 zaradi nadpovprečne izpostavljenosti tveganju za svoje zdravje in/ali prekomerne obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

 

  1. Dodatek iz 1. točke izreka tega sklepa se zaposlenemu določi v višini _______ % urne postavke osnovne plače za _________ (število) ur.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

ZIUZEOP v prvem odstavku 71. člena določa, da je zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18), lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz 71. člena ZIUZEOP za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega (tretji odstavek 71. člena ZIUZEOP).

Skladno s četrtim odstavkom 71. člena ZIUZEOP odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.

Zaposleni je v mesecu ________ 2020 opravljal naslednja dela in naloge zaradi katerih je bil nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje zaradi obvladovanja epidemije: NAVEDBA DEL/NALOG

In/ali

Zaposleni je v mesecu ________ 2020 opravljal naslednja dela in naloge zaradi katerih je bil prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije: NAVEDBA DEL/NALOG

Zaposleni je glede na stopnjo izpostavljenosti tveganju in/ali prekomerne obremenjenosti upravičen do dodatka v višini ________% urne postavke osnovne plače za ________ (število) ur.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ni pritožbe (peti odstavek 71. člena ZIUZEOP).

 

 

 

Ime in priimek predstojnika

 

Sklep prejme:

Ime in priimek zaposlenega

 

Ministrstvo za javno upravo je v omenjenem pojasnilu 0100-227/2020/6 še zapisalo, da je pogoj, da bi javni uslužbenci lahko prejeli dodatek iz naslova čezmerne obremenitve, čezmerna obremenitev, ki je posledica opravljanja dela in nalog, povezanih z obvladovanjem epidemije (na primer priprava predloga interventne zakonodaje za obvladovanje epidemije novega koronavirusa in vse s tem povezane naloge ali omogočanje dela prek oddaljenega dostopa velikemu številu uporabnikov z obiski na terenu pri uporabnikih v krajšem času kot sicer).

Sredstva za financiranje obeh dodatkov se zagotovijo v državnem proračunu. Obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določi vlada. Ta je s sklepom 10007/46/2020/5 določila največji znesek (limit), ki ga lahko za izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije porabijo proračunski uporabniki. Gre torej za največji dovoljen obseg sredstev, ki se lahko porabi za ta namen, kar pa nikakor ne pomeni, da se bodo ta sredstva tudi avtomatično v celoti porabila. Financiranje tega dodatka v okviru dovoljenega obsega sredstev izvaja ustanovitelj, ki ni nujno tudi financer konkretne skupine proračunskih uporabnikov iz pristojnosti neposrednega proračunskega uporabnika (tako je ustanovitelj zdravstvenega doma občina, ki upoštevaje sklep vlade določi obseg sredstev za omenjeni dodatek tudi zdravstvenim domovom, financiranje pa bo zagotovljeno iz državnega proračuna, čeprav običajno financiranje plač zaposlenih v zdravstvenem domu, vključno z vsemi dodatki, zagotavlja zdravstvena blagajna).

Sredstva za financiranje dodatka iz 39/1/11 KPJS se zagotovijo iz državnega proračuna tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.

Ministrstvo za javno upravo je izdalo pojasnilo 1002-253/2020/1 za enotno ravnanje delodajalcev v javnem sektorju, torej določenih in drugih uporabnikov, pri obračunu plač in nadomestil. V njem podrobneje pojasnjuje primere, v katerih so javni uslužbenci upravičeni do plače oziroma do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela. Pojasnjuje tudi šifre po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju6, ki se uporabijo v posameznem primeru.

Če je javnim uslužbencem odrejeno delo na domu, jim morajo delodajalci izplačati plačo. Pripada jim tudi regres za prehrano. Ne pripada pa jim povračilo stroškov prevoza na delo in z njega, saj tovrstni stroški ne nastanejo.

Če delodajalci začasno ne morejo zagotavljati dela, lahko javne uslužbence z namenom ohranitve zaposlitve pisno napotijo na čakanje na delo doma. V tem primeru imajo javni uslužbenci pravico do nadomestila plače v velikosti 80 %. Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G088.

Ministrstvo za javno upravo je v novem pojasnilu 0100-222/2020/1 podalo opozorilo glede upoštevanja kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki je bilo zapisano v prejšnjem pojasnilu 1002-253/2020/1. ZIUZEOP je namreč določil nov razlog za napotitev na čakanje na delo, to je epidemija, in je za ta namen tudi določil osnovo in velikost nadomestila. Zato v teh primerih ni mogoče uporabljati določb kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v delu, v katerem določajo nadomestila plače za čas čakanja na delo. Torej, tudi če so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev drugačne določbe glede nadomestil za čakanje na delo na domu, morajo delodajalci upoštevati določbe ZIUZEOP.

Če so javni uslužbenci odsotni zaradi višje sile, so upravičeni do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove. Pri obračunu izplačila nadomestila plače se uporabi šifra G083. Pri tem morajo delodajalci paziti, da v tej šifri uporabijo odstotek 80 %, in ne 50 % (ker je pojasnilo Ministrstva za javno upravo nastalo pred sprejetjem ZIUZEOP, je nadomestilo zaradi višje sile obravnavano še po zakonu, ki ureja delovna razmerja).

V primeru, da javni uslužbenci zbolijo zaradi novega koronavirusa in so poslani v izolacijo, ki jo odredi zdravnik, imajo pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS, in sicer za prvih 90 dni v velikosti 90 % od osnove. Pri obračunu in izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra H012. V primerih izolacije nad 90 dni, ko znaša nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS 100 % osnove, pa se uporabi šifra H013.

V drugih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo javni uslužbenci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali ZZZS po splošnih pravilih.

Kljub določbi 162/3 Zakona o delovnih razmerjih7 lahko delodajalci javnim uslužbencem zaradi nujnih delovnih potreb pisno prepovejo izrabo letnega dopusta za leto 2019 do 30. junija 2020. V takem primeru jim zagotovijo izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020. To velja tudi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, za katere v skladu z Odredbo o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev8 velja prepoved izrabe letnega dopusta.

Znižanje plač in nadomestil plač funkcionarjev

Funkcionarjem, uvrščenim v plačne podskupine A1, A2 in A4, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v velikosti 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja (69. člen ZIUZEOP). To velja torej za predsednika republike, predsednika vlade, generalnega sekretarja vlade, ministre, državne sekretarje, svetovalce predsednika republike, generalnega sekretarja urada predsednika republike, šefa kabineta predsednika republike in poslance ter za funkcionarje v drugih državnih organih, razen za funkcionarje ustavnega sodišča in sodne veje oblasti.

Tako določena plača se upošteva tudi kot osnova za določitev velikosti nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije.

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti zaradi višje sile

Po 22. členu ZIUZEOP so upravičenci za povračilo vsi delodajalci, razen neposrednih ali posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, če je bil delež njihovih prihodkov iz javnih virov v letu 2019 večji od 70 %. Torej delodajalci, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 manjši od 70 %, lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plače. Vendar le v velikosti deleža, ki je enak deležu njihovih prihodkov iz nejavnih virov, torej sorazmerni del nadomestil plač oziroma po mnenju Zveze RFR nadomestil plač javnih uslužbencev, ki niso financirani iz javnih virov v okviru izračunanega sorazmernega dela nejavnega financiranja. Pri tem delodajalci kot nejavni vir upoštevajo vsa sredstva, ki niso proračunska in jih prejmejo od kupcev blaga in storitev.

Delodajalci, katerih zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz državnega proračuna prek posebnih programov in lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plače le v velikosti razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navedejo delež financiranja iz državnega proračuna v letu 2019.

Več o povračilu stroškov nadomestil lahko preberete v sestavku Odsotnost z dela zaradi karantene, izolacije, poškodbe pri delu, bolniškega dopusta ali višje silev digitalni reviji IKS COVID-19. 

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v aprilu in maju 2020, zato jih v tem času za zaposlene, ki delajo, v celoti plačuje Republika Slovenija (33. člen ZIUZEOP). Vendar neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov do oprostitve teh prispevkov delodajalcev niso upravičeni.

Več o tem lahko preberete v sestavku Interventni ukrepi z davčnega vidika za delavce, ki delajo v digitalni reviji IKS COVID-19.

Krizni dodatek

Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike, ki so financirani iz državnega ali občinskih proračunov.

Urejanje drugih področij v javnem sektorju

V javnem sektorju interventni ukrepi urejajo še nekatera druga področja, in sicer plačilne roke, pogodbene obresti, nabavo kmetijskih pridelkov, javne storitve in javno naročanje.

Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom je 8 dni, in ne več 30. dan oziroma 30 dni (64. člen ZIUZEOP).

Kadar je upnik javni organ, je plačilni rok 60 dni (vključene so tudi pravne osebe, ki so v večinski javni lasti). Ta rok za plačilo ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije (82. člen ZIUZEOP).

Javni zavodi morajo nabaviti najmanj 50 % pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, nad katero je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije (75. člen ZIUZEOP). Pri tem pa morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji. Tak način nabave kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih se izvaja do konca leta 2020. S tem se predvideva pozitiven vpliv na kmetijski in kmetijsko-predelovalni sektor za prihodnjo samooskrbo.

Zakon o javnem naročanju9 se do 15. novembra 2020 na splošnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja kot 40.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 EUR za javno naročilo gradenj (90. člen ZIUZEOP).

V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov, se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije (91. člen ZIUZEOP). To pa se ne nanaša na pogodbe, ki urejajo dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo.

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni uporabniki proračunov, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.

Iz državnega proračuna se jim krijejo vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva, pridobljena iz naslova ukrepov, ki jih uveljavljajo v skladu z 22. členom ZIUZEOP (94. člen ZIUZEOP).

OPOMBE

  1. UL RS 61/20.
  2. UL RS 49/20.
  3. UL RS 57/20.
  4. UL RS 57/0880/18.
  5. UL RS 48/20.
  6. UL RS 14/0978/19.
  7. UL RS 91/15 in 14/18.
  8. UL RS 19/20.
  9. UL RS 91/15 in 14/18.

Berete arhivski sestavek revije IKS. Dejstva, navedena v njem, so se morda spremenila, zato jih je treba preveriti.



Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS