A obstajajo tudi področja in dejavnosti, kjer je načrtovanje nujno, saj negotovost, zamude in napake povzročajo nesprejemljive nevarnosti in stroške. Improvizacija in nekaj potrpežljivosti je zadnja stvar, ki si jo želimo pri letalskih prevozih, kirurških posegih in gradbenih delih. Letalski motorji morajo delovati, operacije morajo biti brezpogojno sterilne in mostovi trdni.
Kaj pa področji računovodenja in davščin? Brez načrtovanja in sistematičnega pristopa pri določanju ciljev, postavljanju rokov ter upravljanju virov in sredstev si ti dve področji težko predstavljamo. Pri nas mora biti vse uravnoteženo, poravnano, poknjiženo in do roka oddano. Neskladja, napake in zamude so objektiven pokazatelj, da nekdo zaradi neznanja ali pa nevestnega ravnanja svojega dela ni dobro opravil.
Kaj naj si potem mislimo o tem, da so bile 9. februarja letos v uradnem listu objavljene spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – spremembe, ki se uporabljajo od 1. januarja letos?
Lahko zanemarimo pomembno dejstvo, da je retroaktivna veljava davčnih predpisov pravno sporna (saj krši načela pravne varnosti, zaupanja v pravo, pravne gotovosti, učinkovitosti in pravičnosti). Lahko tudi razumevajoče sprejmemo argument, da je Slovenija te spremembe morala sprejeti zaradi mednarodnih zavez.
A vendarle slab občutek ostaja. Nekdo svojega dela ni opravil – ne dobro, ne pravočasno.