Merjenje nepremičnin po pošteni vrednosti

Organizacija nepremičnine glede na namen njihove rabe razvrsti v različne postavke sredstev. Od tega je odvisno tudi njihovo merjenje po začetnem pripoznanju. Če jih razvrsti med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine, jih lahko meri tudi po pošteni vrednosti. Gre za izbrano računovodsko usmeritev, pri kateri mora organizacija upoštevati zahteve računovodskih standardov.

Vlaganja v najete nepremičnine

Ko najemnik najame nepremičnino, jo običajno tudi prenovi, da služi namenu. Računovodsko vlaganja v najeta sredstva izkazuje med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in jih amortizira v dobi trajanja najema. Če vlaganja zahteva najemodajalec, pri čemer je doba koristnosti teh vlaganj daljša od trajanja najema, pa bo koristi, ki izhajajo iz njih, po preteku trajanja najema imel lastnik nepremičnine. Zato jih najemnik ne more pripoznati med svojimi sredstvi, ampak jih pripozna najemodajalec kot lastnik nepremičnine.

Računovodska obravnava reorganizacije poslovanja

Pod pojmom reorganizacija poslovanja je mogoče razumeti različne posle: od odprodaje nepotrebnega premoženja in odpuščanja zaposlenih do izločitve dejavnosti. Računovodja mora dobro poznati vsebino posla, da zanj določi pravilno računovodsko obravnavo. Pri odprodaji nepotrebnega premoženja bo tako presojal, ali bi moral taka sredstva prerazvrstiti med nekratkoročna sredstva za odtujitev (za prodajo), pri odpuščanju pa, ali bi moral oblikovati rezervacije.

Ugotovitev čistega poslovnega izida in uporaba čistega dobička

Vse organizacije, ki računovodijo po SRS, ugotavljajo čisti poslovni izid vsebinsko zelo podobno. Razlikujejo se le v tem, kako ga uporabijo oziroma razporedijo. To je predvsem odvisno od področne zakonodaje, ki ureja poslovanje posamezne pravnoorganizacijske oblike. Če ta posebej ne določa pravil, organizacija v bilanci stanja ob koncu poslovnega leta upošteva uporabo čistega dobička ali poravnavanje čiste izgube na podlagi sklepa ustreznega organa.

Omejitve pri gotovinskem poslovanju

Kljub nekaterim omejitvam v predpisih in porastu brezgotovinskega poslovanja imajo pravne in fizične osebe še vedno opravka z gotovino. Zato morajo poznati omejitve glede velikosti zneskov in vrst poslov, pri katerih je plačevanje v gotovini mogoče. Pri tem omejitve določa več predpisov, ki veljajo za gotovinsko poslovanje v Sloveniji in v tujini. Predpisi pa določajo tudi dohodke, ki se še vedno lahko izplačujejo v gotovini.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS