Pomembnejše novosti pri računovodenju v javnem sektorju v letu 2024

Čeprav že zadnjih nekaj let pričakujemo spremembe pri pravilih računovodenja v javnem sektorju, so zadnje spremembe spet bolj ko ne redakcijske. Deloma so rezultat izboljšav na tistih področjih, kjer so bile v preteklih letih ugotovljene pomanjkljivosti in nedoslednosti, deloma pa posledica uskladitev s spremembami SRS, ki so začele veljati za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024.

Kaj morajo organizacije javnega sektorja razkriti v izvenbilanci

Organizacije javnega sektorja morajo v računovodskem poročilu pojasniti postavke na kontih izvenbilančne evidence. Že bežen pregled javno objavljenih poročil pokaže, da organizacije zelo različno razumejo pojem izvenbilančne postavke in se temu primerno dokaj svobodno odločajo, kaj bodo pojasnile v okviru zahtevanega razkritja. Namesto tega bi morale pri opredelitvi izvenbilančnega sredstva in izvenbilančne obveznosti slediti računovodskim pravilom.

Stroški izposojanja v luči visokih obrestnih mer

V zadnjem letu in pol spremljamo vzpon obrestne mere Euribor, ki je junija 2022 postala pozitivna in se je do decembra 2023 dvignila nad 4 %. Višanje obrestnih mer posledično pomeni večje stroške zadolževanja in tako vpliva tudi na odločitve glede vključevanja teh stroškov v nabavno vrednost sredstev (usredstvenja). V obdobju nizkih ali celo negativnih obrestnih mer stroški izposojanja morda niso predstavljali pomembnih zneskov, kar je lahko pomenilo, da so organizacije zanemarile vidik usredstvenja. To pa ob visokih obrestnih merah morda ni več ustrezno.

Kako pravilno razvrščamo opredmetena osnovna sredstva

Dileme v zvezi z razvrščanjem opredmetenih osnovnih sredstev so večinoma povezane z davčno problematiko, predvsem z določitvijo največje davčno priznane stopnje amortiziranja in z uveljavljanjem olajšave za investiranje. A za razvrščanje opredmetenih osnovnih sredstev lahko organizacija uporabi le pravila iz računovodskih standardov. Ti pa ne določajo opredelitve opreme, ki je nujno potrebna za delovanje zgradbe. Prav tako ne poznajo določbe, da sredstvo, ki je privijačeno v zgradbo, za računovodske namene deli njeno usodo.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS