Pravi tristranski posel – da ali ne?

Se še vedno kdaj vprašate, ali izpolnjujete pogoje, ki veljajo za poenostavitev pri pravih tristranskih poslih? Če se, je čas, da z branjem tega sestavka obnovite svoje znanje. Pogoje za poenostavitev pri pravih tristranskih poslih določajo predpisi, medtem ko sodna praksa in pojasnila dajejo razlage, ki jih je dobro poznati. Za uveljavitev poenostavitve, ki jo ima davčni zavezanec, ki je drugi v verigi dobav, ne zadošča, da so v poslu trije davčni zavezanci z ID-številkami treh različnih držav članic. Dodatna pogoja sta namreč, da je prevoz blaga zgolj eden in da so na računih prave klavzule.

Poslovanje s tretjimi državami

Pri uvozu in izvozu blaga morajo zavezanci poleg zakonodaje o DDV upoštevati tudi carinsko zakonodajo. Pri uvozu morajo biti pozorni, kadar nastopajo kot davčni zastopniki za tujega uvoznika pri postopku 42. Pri evidentiranju uvoznega DDV in uveljavitvi odbitka pa morajo poznati pogoje za odbitek in vedeti, kateri datum upoštevati. Pri izvozu blaga morajo biti pozorni na posebnosti, ki veljajo za izvoznike s sedežem v tretji državi. Vsi izvozniki pa morajo imeti elektronsko dokazilo o izstopu blaga zunaj EU.

Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v prvi polovici leta 2024

Sodišče EU je v tem obdobju odločalo, v kateri državi članici nastane obveznost za plačilo DDV pri nezakonitem uvozu blaga in kdo mora registrirati uvoženo kemikalijo. Sprejelo je tudi odločitev, ali smejo pristojni organi naložiti dodatno plačilo DDV na znesek dodatne trošarine, ki je bila naložena kot sankcija zaradi kršitve predpisov. Sprejelo je še dve odločitvi s področja uvrščanja blaga v kombinirano nomenklaturo.

Sodbe Sodišča EU o DDV iz prvega polletja 2024

Glede na pretekla polletna obdobja je Sodišče EU izdalo razmeroma malo sodb, ki pa so bile vsebinsko dokaj raznovrstne. Sodišče EU je med drugim dalo razlage glede pravice do odbitka, glede davčnega zavezanca in plačnika DDV, stopnje DDV pri stanovanjih in nastanitvah, popravka obračunanega DDV ter glede obravnave emisijskih kuponov in brezplačnega dajanja toplotne energije.

Dodatek za spremstvo v šoli v naravi in pri drugih večdnevnih spremstvih

Delavcem pripada dodatek za spremstvo in vzgojno-izobraževalno delo, ki traja strnjeno dva ali več dni in poteka zunaj kraja sedeža zavoda. Njegova velikost je dvainpolkratnik največje dnevnice za službena potovanja v Sloveniji. Gre za nov dodatek, ki ga delodajalci izplačujejo od 17. februarja 2024.

Dnevni in tedenski počitek učitelja pri delu zunaj kraja sedeža zavoda

Dnevna delovna obveznost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šoli v naravi, na taborih, ekskurzijah, športnih dnevih in podobnem lahko traja dlje, kot če bi svoje delo opravljali v šoli. Kljub temu pa jim mora delodajalec zagotavljati dnevni in tedenski počitek, vendar v določenih primerih v daljšem referenčnem obdobju in v okviru 24 ur.

Na kaj paziti pri sklepanju najemne pogodbe

Dogovor o najemu je v slovenski praksi zelo pogost. Pri tem se organizacije srečujejo z različnimi vprašanji. Ne glede na to, ali je organizacija v vlogi najemnika ali najemodajalca, je pomembno, da se z najemno pogodbo vnaprej jasno določijo pogoji in trajanje najema, velikost najemnine, pravice in dolžnosti strank pogodbe, možnost podnajema, odgovornost za poškodbe najete stvari in drugo.

Davčni spori pri dohodku iz dejavnosti: normirani odhodki in drugi primeri

Vrhovno sodišče je potrdilo, da je normiranec, ki je imel zavarovalni čas krajši in je hkrati imel pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov, veljal za polno zavarovanega. Na sodišču so bili obravnavani tudi primeri v zvezi z vračilom temeljnega dohodka in primer zavezanca, ki je dejavnost opravljal v tujini, a prihodkov in odhodkov v zvezi s tem ni vključil v davčni obračun. Sodišče je presojalo tudi o zamudi roka za priglasitev posebne davčne obravnave in o sobodajalki, ki svoje dejavnosti ni imela registrirane.

Kdaj sodišče pritrdi spregledu poslov prodaje deležev

Sodišče je v zadnjem letu odločalo o več primerih obdavčitve dobička iz prodaje deleža, bodisi družbi sami bodisi povezani družbi ali pa tretjim osebam. Mnoge od teh primerov je davčni organ spregledal in dohodek obdavčil drugače. Vprašanje pa je, kdaj lahko davčni organ uspe z utemeljitvijo, da je posel (ali več njih) navidezen ali da je prišlo do nedovoljenega izogibanja obdavčitvi.

Davčni spori pri določanju rezidentskega statusa in obdavčitvi dohodkov iz zaposlitve

Sodišče je v zadnjem letu odločalo o več primerih, ko je prišlo do spora o tem, ali je zavezanec slovenski rezident ali ni. Odločalo je tudi o primeru dohodkov iz poslovodenja, o uporabi alokacijskih pravil po konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju pri izplačilu nadomestila za konkurenčno klavzulo, o primeru odprave dvojne obdavčitve pri prejemu pokojnine iz ZDA, o dohodku zdravnika, ki ga je ta prejel kot zaposleni v družbi, in še o drugih primerih.

Davčne posebnosti pri poslovanju z Romunijo

Sestavek pojasnjuje vprašanja, povezana z obdavčitvijo, s katerimi se zavezanci srečujejo pri svojem poslovanju z Romunijo. Poudarek je na najpomembnejših zadevah v zvezi z DDV. Prav tako ponuja odgovore na dileme v povezavi z uporabo konvencije, na katero od 1. januarja 2024 vpliva tudi večstranska konvencija.

Vračila DDV potnikom iz tretjih držav

Poletje je čas potovanj in številnih turistov, ki kupujejo blago, za katero imajo pravico do povračila ob nakupu plačanega DDV, če dokažejo, da so blago iznesli s carinskega območja EU in da nimajo prebivališča v EU. Prodajalci imajo možnost kupcem iz tretjih držav omogočiti povračilo plačanega DDV, ni pa to njihova zakonska obveza. Lahko se tudi odločijo, da vračil DDV ne bodo omogočali. Da se kupcem iz tretjih držav DDV vrne, mora biti izpolnjenih kar nekaj zahtev zakonodajalca.

Poklicna rehabilitacija

Poglavitna namena poklicne rehabilitacije sta preventiva, da pri zavarovancu ne bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in pravočasen odziv na ugotovljeno invalidnost, da se odpravijo oziroma ublažijo posledice zmanjšane delovne zmožnosti. Poklicna rehabilitacija naj bi bila temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja, a bo to lahko postala le ob reformi invalidskega zavarovanja, sočasno pa je potrebna sprememba tako zdravstvene in delovnopravne zakonodaje kot varstva pri delu.

Nova dejstva in dokazi – kdaj jih je prepozno navajati oziroma predlagati?

Zakon o davčnem postopku je jasen – zavezanec lahko med davčnim inšpekcijskim nadzorom svobodno navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (novote) vse do izdaje zapisnika. Po tem se ti lahko upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih davčni zavezanec takrat upravičeno ni mogel navesti in predložiti. V praksi to določilo odpira številna vprašanja, na katera je deloma že odgovorila sodna praksa. V tem sestavku so te dileme obravnavane, prikazane pa so tudi rešitve.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS