Vse kaže, da leto 2020 za računovodje ne bo prav nič rutinsko. Da bo tako, smo lahko zaslutili že pri pripravi pojasnjevalnih dopisov k izkazom preteklega leta. Številni so v njih razkrivali pomembne dogodke, ki so se zgodili po bilančnem dnevu. Še preden smo lanskoletne izkaze pospravili v arhive, nas je za ogrevanje doletel prvi udarni val. Več kot mesec dni smo vsi skupaj potrebovali, da smo polovili vse paragrafe in pravilno evidentirali ter administrativno osmislili vse, kar je povezano z zaposlenimi v izrednih razmerah in z obravnavo stroškov njihovega dela.
A očitno ne bo ostalo le pri tem, saj se nad gospodarstvo zgrinjajo nevihtni oblaki. Odločevalci v podjetjih morajo presoditi, kako bodo pričakovane krizne razmere vplivale na poslovanje, saj bodo ob morebitnem upadu prodaje, cen ali denarnega toka morali pravočasno ukrepati tudi na računovodskem področju. Vprašati se moramo, kako je z merjenjem sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti. Katera sredstva bomo morali oslabiti? Katere terjatve odpisati? Kakšna bo čista iztržljiva vrednost zalog? Kako bomo izkazovali odložene terjatve za davek? Je razvrstitev sredstev in obveznosti med kratkoročne in dolgoročne še pravilna? Kako naj ravnamo s časovnimi razmejitvami, rezervacijami in pogojnimi obveznostmi?
Leto, ki je pred nami, bo zahtevno, tako poslovno kot strokovno. Zagotovo pa bo tudi zelo negotovo, kar pomeni, da bo treba strokovno pravilne rešitve sprejemati v navzkrižju interesov, argumentov in pritiskov. Ko boste v dilemi, kako se odločiti, se spomnite na računovodsko načelo previdnosti. Neizogibno povezanost poslovnih dogodkov z negotovostjo je treba upoštevati tako, da se dobički izkazujejo šele, ko so očitni in potrjeni, izgube pa že, ko postanejo možne.
In ne pozabite počistiti prahu s konta državne pomoči. Vse kaže, da ga boste letos številni pogosto uporabili. Sodi med druge prihodke, povezane s poslovnimi učinki.
