Plače in druga področja v javnem sektorju, na katera vplivajo interventni ukrepi za zajezitev epidemije

Tudi delodajalci v javnem sektorju, torej drugi in določeni uporabniki, so zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa postavljeni v različne položaje. Pri enih gre za dodatne obremenitve zaposlenih, ki morajo opravljati delo kljub nevarnosti za zdravje, drugi so morali poslati delavce na čakanje na delo doma ali na delo od doma ali pa na odsotnost z dela zaradi višje sile.

Odkup lastnega poslovnega deleža od leta 2020

Družbeniki so se v preteklih letih zaradi ugodnejše obdavčitve v primerjavi z udeležbo pri dobičku pogosteje odločali za pridobitev lastnih poslovnih deležev. A je ob drugačni ekonomski vsebini takega posla lahko tudi takrat privedla do drugačne obdavčitve. Zakonodajalec je zaradi množice tovrstnih transakcij spremenil oziroma zaostril določbo o obdavčitvi odkupa lastnega poslovnega deleža in lastnih delnic. Izjema je nakup delnic na organiziranem trgu.

Olajšava za vzdrževane družinske člane od leta 2020 pri zaposlenih

Zaposleni lahko že pri mesečnih obračunih plač uveljavljajo davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane, če jim te plače izplačuje glavni delodajalec. Uveljavijo jo s posebnim obvestilom delodajalcu. Vzdrževani družinski člani so otroci in drugi družinski člani, med katere spadajo tudi starši in posvojitelji. Novosti zlasti zadevajo tiste vzdrževane člane, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Odstop terjatve s pogodbo ali cesija

Organizacije se lahko odločijo, da terjatve, ki jih imajo do svojih dolžnikov, odstopijo tretji osebi. To storijo s pogodbo, pri kateri dosedanji upnik prenese terjatve na tretjo osebo, ki postane novi upnik. Za veljaven odstop terjatve dolžnikovo sodelovanje in soglasje ni potrebno. Kljub temu mora dosedanji upnik dolžnika obvestiti, da je bil dogovor sklenjen in kdo je njegov novi upnik.

Interventni ukrepi na področju izvršbe, osebnega stečaja in insolvenčnih postopkov

Vlada je z novim zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije posegla tudi na področje izvršbe, osebnega stečaja in insolventnosti. Prejemki, ki so izplačani na podlagi interventne zakonodaje, med drugim ne morejo biti predmet izvršbe. Izjema so nadomestila plače. Družbe, ki so morale zaradi ukrepov za zajezitev epidemije začasno prenehati ali omejiti opravljanje dejavnosti in posledično lahko postanejo nelikvidne, pa so deležne določenih ugodnosti.

Čakanje na delo

Delodajalec lahko v težavnih poslovnih okoliščinah, ko ne more zagotoviti dela vsem delavcem, nekaterim odredi čakanje na delo. Namen ukrepa je ohraniti zaposlitev, delavcem pa pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove. Gre za milejši ukrep od odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Pregled izbranih spodbud v zvezi z zaposlitvijo v letu 2020

Pri zaposlovanju oseb iz ranljivih skupin, kot so mlade matere, prvi iskalci zaposlitve in invalidi, imajo delodajalci možnost uveljavljati spodbude v obliki delne ali celotne oprostitve prispevkov delodajalca. Možne so tudi posamezne davčne spodbude. Od leta 2020 je znova mogoče izkoristiti tudi spodbudo za zaposlovanje starejših od 60 let. Še vedno pa so v veljavi ukrepi za spodbujanje gospodarstva na območjih z visoko brezposelnostjo. V času interventnih ukrepov veljajo posebnosti, ki vplivajo tudi na uveljavljanje teh spodbud.

Spremembe interventnega megazakona na davčnem področju

V interventnem megazakonu je bilo spremenjenih kar nekaj določb, ki posegajo tudi na davčno področje. Spremenjen je prihodkovni pogoj za povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo in za odsotnost zaradi višje sile. Drugačna so tudi zakonska pravila za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki v času epidemije delajo, pa tudi za izplačilo kriznega dodatka. Tudi pri samozaposlenih je prišlo do sprememb uveljavljanja pomoči po interventnem zakonu. Spremenjena je bila tudi določba glede vračila pomoči.

Dodelave blaga znotraj EU

Čezmejne dodelave in prodaje predelanega ali dodelanega blaga v praksi povzročajo zavezancem kar precejšnje težave. Zaradi napačne uporabe določil o kraju obdavčitve je ta pogosto narobe določen. Nemalokrat se zavezanci – čeprav se to od njih zahteva – tudi ne identificirajo za namene DDV v državi, kjer poteka dodelava in od koder dobavitelj nato dobavi blago neposredno kupcu.

AKTUALNA ŠTEVILKA


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS