Kdo in kdaj bi moral uporabiti posebno ureditev za potovalne agencije

Davčni zavezanci, ki ponujajo potovanja in pri tem uporabljajo posebno ureditev za potovalne agencije, DDV obračunavajo le od dosežene razlike v ceni. Potovalna storitev je skupek storitev in blaga, nabavljenih od drugih davčnih zavezancev, ki je kot ena storitev zaračunana potniku. Slednji je lahko pravna ali fizična oseba. Posebna ureditev se na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporablja tudi med potovalnimi agencijami.

Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV, sprejete v prvi polovici leta 2019

V prvi polovici leta 2019 je Sodišče EU sprejelo nekaj odločitev s področja uvrščanja blaga v kombinirano nomenklaturo. Poleg tega je odločalo v zadevah glede obveznosti dokazovanja carinskega statusa skupnostnega blaga, uveljavljanja pravice do oprostitve protidampinških dajatev in pravice davčnega organa do zbiranja osebnih podatkov pri preverjanju podeljenega statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.

Sodna praksa Sodišča EU v prvi polovici leta 2019

Sodišče EU je bilo v prvih šestih mesecih leta 2019 na področju sodb o DDV precej produktivno. Davčni zavezanci, pristojni organi in sodišča so dobili kar nekaj novih razlag glede kraja obdavčitve, odbitka in oprostitev DDV ter drugega. V razmislek pa bi slovenskim davčnim zavezancem tokrat lahko bila sodba o nastanku obveznosti za obračun DDV pri gradbenih storitvah. Ali ta obveznost nastane, ko je storitev končana ali ko je izdana gradbena situacija ali mogoče šele ob njeni potrditvi?

Carinsko skladiščenje in DDV

Po vnosu blaga iz tretje države na carinsko območje EU lahko zavezanec neunijsko blago predloži v postopek carinskega skladiščenja in ga vnese v carinsko skladišče. Pred odprtjem takega skladišča mora pridobiti dovoljenje od davčnega organa. Carinsko skladišče je lahko javno ali zasebno. Dokler je neunijsko blago v carinskem skladišču, zanj ni treba plačati uvoznih dajatev in DDV, prav tako pa zanj ne veljajo ukrepi trgovinske politike.

Petletni in 20-letni rok za popravek odbitka DDV

Zavezanci lahko pri nabavah opreme in nepremičnin odbijejo ves DDV, če jih uporabljajo za dejavnosti, ki so s tem davkom tudi obdavčene. Tega pa ne morejo storiti, če jih uporabljajo za oproščene dejavnosti in za druge namene, pri katerih ne gre za opravljanje obdavčljive dejavnosti. Zavezanci morajo odbitek DDV ustrezno popraviti, če ugotovijo, da je bil večji ali manjši, kot jim pripada. Za opremo in nepremičnine, ki imajo daljšo dobo koristnosti, pa se obdobje popravka podaljša na pet oziroma 20 let.

Zmanjšanje obveznosti za DDV ob naročnikovem neplačilu

Ob zmanjšanju prvotno dogovorjene vrednosti plačila se obveznost za DDV zmanjša za neplačani del. Zmanjšanje zaradi preklica, vračila ali znižanja cene je treba razlikovati od zmanjšanja zaradi naročnikovega neplačila. Pri naročnikovem neplačilu je treba predpise o DDV razlagati tako, da davčna uprava iz naslova DDV ne more prejeti zneska, ki je večji od tistega, ki ga je prejel zavezanec. Če negotovosti glede neplačila ni, omejevanje zmanjševanja davčne osnove ni dopustno. Zavezanec mora v primeru neplačila dokazati, da neplačana terjatev obstaja.

Sodna praksa s področja dohodnine v letih 2018 in 2019

Sodna praksa s področja dohodnine vpliva na razvoj davčne stroke v zvezi z obdavčitvijo fizičnih oseb. Na slovenskih sodiščih se je znašlo nekaj primerov v zvezi z obdavčitvijo dohodkov iz zaposlitve in drugih dohodkov. Med njimi velja omeniti obravnavo navideznih zaposlitev povezanih oseb, priznanje olajšave za osebo s statusom invalida ne glede na njeno starost, obdavčitev potnih stroškov poslovodenja za delovne naloge zunaj poslovodenja ter izplačilo plače in odpravnine bivšemu direktorju nerezidentu.

Sodna praksa s področja dohodnine od dohodka iz kapitala v letih 2018 in 2019

Slovenska sodišča so obravnavala številne sodbe s področja obdavčitve dohodka iz kapitala. Med njimi je najbolj odmevna tista, ki se nanaša na naknadna vplačila kapitala. Omeniti velja še sodbe v zvezi z obdavčitvijo življenjskega zavarovanja, prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in prikritega izplačila dobička.

Dobre prakse pri upravljanju informacijske varnosti

Varovanje informacij postaja glavni dejavnik tveganja za ogrozitev poslovne sposobnosti in ugleda v informacijsko intenzivnih organizacijah. Med te spadajo tudi finančne organizacije, ki so še posebno strogo regulirane in nadzorovane ter zavezane k sistematičnemu obvladovanju tveganj. Učinkovito upravljanje informacijske varnosti mora temeljiti zlasti na procesih sistematične krepitve varovanja in ozaveščanja zaposlenih o morebitnih tveganjih socialnega inženiringa.

Kako zavezanci preverijo, ali se določbe večstranske konvencije že uporabljajo

Po tem, ko je večstranska konvencija 1. julija 2018 začela veljati, jo je vse več držav tudi ratificiralo. Zavezanci pa morajo vedeti, kako k njeni uporabi sploh pristopiti. Kako in ali sploh večstranska konvencija vpliva na posamično že sklenjeno konvencijo, preverijo v več zaporednih korakih.

Uporaba kolektivnih pogodb zasebnega sektorja

Trenutno je veljavnih več kot dvajset kolektivnih pogodb dejavnosti zasebnega sektorja, delodajalci pa vse pogosteje preverjajo, ali jih pravilno uporabljajo. Te pogodbe namreč delavcem zagotavljajo ustrezne pravice iz delovnega razmerja.

Zastaranje

Organizacije se lahko znajdejo v situaciji, ko jim dolžniki za opravljeno delo ali storitev zamujajo s plačilom ali zamujajo z izpolnitvijo katere druge obveznosti. V teh primerih morajo biti posebej pozorne na zastaranje terjatev oziroma zastaralne roke. Ko pride do zastaranja, izgubijo pravico zahtevati od dolžnika, da opravi plačilo ali izpolni obveznost.

IKS 08-09/2019


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS