Medletno računovodsko poročilo in računovodski izkazi, sestavljeni med letom

Organizacije računovodsko poročilo sestavijo najmanj enkrat letno. Lahko pa se odločijo, da bodo to počele pogosteje. Takrat gre za poročanje znotraj poslovnega leta. SRS vsebujejo nekatere določbe o medletnem poročanju, pri katerih se v praksi pogosto pojavljajo vprašanja o obsegu takega poročanja, primerjalnih podatkih in drugem. Pomembno pa je, da računovodja pozna razliko med medletnim poročanjem in sestavljanjem računovodskih izkazov znotraj poslovnega leta.

Kdaj mora organizacija pripoznati obveznost

Mnoge organizacije zelo poenostavijo pravilo pripoznanja obveznosti na trenutek prejema računa ali drugega podobnega dokumenta. Odbor za mednarodne standarde računovodskega poročanja je leta 2018 spremenil okvir teh standardov in določil, da mora organizacija pripoznati obveznosti do virov sredstev takrat, ko ima dolžnost poravnave in se temu ne more izogniti. Pogojne obveznosti so tudi obveznosti, a zanje veljajo ločena pravila pripoznanja.

Možnosti porabe presežka prihodkov nad odhodki pri določenih uporabnikih EKN

Določeni uporabniki lahko porabljajo ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki za opravljanje in razvoj dejavnosti, če z aktom o ustanovitvi ni drugače določeno. S tem je mišljena poraba presežka za namene investiranja ali pokrivanja tekočih stroškov. Ustanovitelj pa lahko zahteva tudi nakazilo presežka prihodkov, ki ga je ustvaril določeni uporabnik.

Kdaj je zavarovanje poklicne odgovornosti boniteta

Delodajalec mora za zavarovanje poklicne odgovornosti, ki jo ima zaposleni, obračunati boniteto. Tudi plačilo zavarovalne premije za zavarovanje osebne odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta brez zahtevka za povračilo je za člane boniteta. A zaplete se pri ugotavljanju velikosti bonitete pri korporativnih zavarovanjih, ki so vedno pogostejša. Po razlagi davčnega organa je možno to ugotoviti na dva načina.

Ali je ob smrti fizične osebe treba plačati dohodnino?

Ob smrti bližnje osebe se običajno odprejo tudi davčna vprašanja glede obdavčitve dohodkov, ki ji do smrti še niso bili izplačani, a ji pripadajo. Ali je treba dohodek izplačati in komu, kako mora biti obdavčen in kako poročati ob izplačilu, so najpogostejša vprašanja, ki so obravnavana v tem sestavku.

Obračunavanje DDV pri storitvah s področja kulture

DDV so oproščene kulturne storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih opravljajo javni zavodi in druge od države priznane kulturne institucije. Od teh je treba ločiti storitve izvajalskih umetnikov, ki so predmet DDV po nižji stopnji. Vstopnine za kulturne prireditve pa so lahko DDV oproščene ali obdavčene, kar je odvisno od vrste prireditve in izvajalca.

Kako so se farmacevtske družbe prilagodile na pandemijo

Zveza RFR na Dnevih računovodij vsako leto nagradi štiri najboljše magistrske naloge s področij računovodstva, financ in revizije. Letos je bila mednje uvrščena tudi magistrska naloga Timoteja Bobiča z naslovom Vpliv COVID-19 krize na poslovanje farmacevtskih družb. Avtor je proučeval, kako močno je pandemija vplivala na farmacevtsko panogo. Nekatere največje farmacevtske družbe so kot odgovor stavile na prevzeme manjših podjetij in na aktivno raziskovanje in proizvodnjo predvsem cepiv ter diagnostičnih testov in zdravil.

Pogovor z avtorjem nagrajenega magisterija Timotejem Bobičem

Mariborčan Timotej Bobič se je po uspešni maturi na III. gimnaziji Maribor vpisal na ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, kjer je v 2. letniku izbral smer Računovodstvo, revizija in davščine. Študij iz te smeri je pozneje nadaljeval tudi na drugi stopnji. Trenutno je zaposlen v manjšem družinskem podjetju, ki se ukvarja z veleprodajo obutve. Prosti čas rad namenja športu – je namreč trener mlajših nogometnih selekcij in pomaga pri organizaciji kluba. Skupaj s partnerko in dvema otrokoma, starima pet let ter leto in pol, živi v Mariboru.

Tvegana motivacija

Kako uspešno organizacija posluje, je odvisno od številnih dejavnikov, in eden izmed njih je prav gotovo motivacija zaposlenih. Veliko je leporečenja o tem, kaj zaposlene motivira. Saj veste: spodbudno delovno okolje in kultura kolektiva, zanimive naloge in izzivi, možnost strokovne rasti, izobraževanja in napredovanja. A ne pozabimo, najpomembnejši motivator prav gotovo ostaja plačilo za opravljeno delo.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS