Tema:
DDV na področju športa
Ugoden sistem obdavčitve z DDV na področju športa naj bi spodbujal ljudi k športnim aktivnostim. Čeprav gre za dejavnost, ki je v glavnem nepridobitna in v veliki meri tudi oproščena DDV, morajo pravne in fizične osebe na področju športa poznati pravila obračunavanja DDV. Tako zakonodaja kot pojasnila pristojnih organov o obravnavanem področju DDV glede na številna vprašanja izvajalcev storitev niso dovolj jasna.
Storitve, povezane s športom in športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije opravijo posameznikom, so oproščene DDV. Za uveljavitev oprostitve morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Ti pri osebah, ki te storitve opravljajo, ne vplivajo samo na oprostitev DDV, ampak tudi na obveznost identifikacije za DDV.
Država za nekatere dobave, ki so v javnem interesu in se zaračunavajo končnim potrošnikom, lahko določi uporabo nižje davčne stopnje. Njen namen je tovrstne dobave za končne potrošnike poceniti in jim s tem olajšati dostop do njih. Na področju športa je tako predvidena uporaba nižje davčne stopnje za vstopnine na športne dogodke in uporabo športnih objektov.
Furs je pojasnil, kako davčno obravnavati povračila stroškov napotenih prevoznikov, denimo za dvostranski ali tranzitni prevoz, ki po posebni direktivi EU niso napoteni delavci, so pa to delovnopravno po slovenski zakonodaji. Hkrati je razložil tudi davčno obravnavo javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino.
Z oddelitvijo se posamezni deli premoženja iz prenosne družbe prenesejo na novo ali prevzemno družbo. Družbeniki sprejmejo delitveni načrt, če te dele prenesejo na novo družbo, sicer pa sklenejo pogodbo o delitvi in prevzemu. Oddelitev tega premoženja je lahko davčno nevtralna, če so izpolnjeni pogoji za to. Za oddajo davčnega obračuna veljajo posebna pravila, vendar je praksa nekoliko drugačna.
Za leta od 2024 do 2028 bodo morale banke in hranilnice plačati davek na bilančno vsoto v velikosti 0,2 % od povprečnega stanja sredstev v davčnem obdobju. V povezavi z obračunom tega davka se zastavljajo nekatera vprašanja.
Dodatek za izmensko delo je obvezen v javnem sektorju, v zasebnem pa ne, razen če ga določa kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, podjetniška kolektivna pogodba, interni akt ali pogodba o zaposlitvi. Delodajalci imajo težave z razumevanjem vsebinske opredelitve tega dodatka.
Dijak lahko praktično izobraževanje opravi tudi pri delodajalcu kot praktično usposabljanje z delom. V tem primeru mora delodajalec spoštovati pravila glede zdravstvenih pregledov, usposabljanja za varno delo, zaščitne opreme, delovnega časa, izplačila nagrade ter povračila stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z njega.
Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila. Za področje invalidskega zavarovanja še bolj kot za pokojninsko zavarovanje veljajo načela socialne države, medgeneracijske solidarnosti, vzajemnosti in redistribucije (prerazporeditve).
Zavezanec lahko blago iz tretjih držav, ki ga bo uporabil v svoji proizvodnji, uvozi brez plačila uvoznih dajatev in DDV, če ga bo predelanega ponovno izvozil. Pri uvozu mora blago prijaviti v carinski postopek aktivnega oplemenitenja. Dajatve pa mora plačati, če blago ostane na carinskem območju EU.
V delovno dobo se pri dodatku za delovno dobo šteje tudi obdobje, ko je bil delavec zavarovan kot družbenik poslovodna oseba. Jubilejna nagrada pa delavcu pripada šele, ko dopolni delovno dobo, ki je potrebna za posamezen jubilej.
