Povezane osebe določimo glede na zadostno kapitalsko povezavo in tudi, če je med njimi zadostna povezanost prek upravljanja, glasovalnih pravic ali nadzora. Povezane so prav tako osebe, pri katerih obstaja določena pogodbena ali poslovna povezava. Do povezanosti z drugim subjektom lahko pride tudi prek družinskih članov.
VSI NASLOVI IZ TE TEME
Tudi med rezidenti so prisotne take povezave, da morajo ugotavljati tržno ceno od medsebojnih transakcij. Povezanost ugotavljajo glede na to, ali je med njimi zadostna kapitalska, upravljavska, nadzorstvena, pogodbena ali poslovna povezava oziroma povezava po glasovalnih pravicah ali prek družinskih članov.
Če samostojni podjetnik ugotovi, da posluje s povezanimi osebami, mora imeti odhodke iz transakcij z njimi izkazane največ po primerljivih tržnih cenah in prihodke najmanj po teh cenah. Povezane osebe so opredeljene kot tiste, ki jih zadostno nadzoruje. Povezava pa je lahko vzpostavljena tudi prek družinskih članov.
Kot smo že pisali, bodo delodajalci od 20. novembra 2023 morali voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu z novimi pravili. Sestavek predstavlja odgovore na številna praktična vprašanja, ki smo jih zaznali v zadnje pol leta.
Za delavce in organizacije je solidarnostna delovna sobota neobvezen ukrep, solidarnostni prispevek pa obvezen. Tega bodo plačali tisti, ki se ne bodo odločili za solidarnostno delovno soboto, ali tisti, pri katerih bo prispevek iz tega naslova manjši od obveznega solidarnostnega prispevka. Za druge pravne osebe, ki niso delodajalci, pa je njegova velikost odvisna od velikosti davčne osnove.
O izplačilih nadomestil plač in plač po interventnih ukrepih je treba pravilno poročati na obrazcu REK-O. Z računovodskega vidika se povračila nadomestil plače evidentirajo med poslovnimi prihodki, ko so za to izpolnjeni pogoji. Delodajalci morajo biti pri tem pozorni na posebnosti pri davčni obravnavi tovrstnih povračil.
Cena blaga ali storitve pri poslih med davčnimi zavezanci je stvar dogovora med pogodbenimi strankami. Dogovorjena cena je praviloma tista, ki je tudi plačana in hkrati predstavlja vse, kar prodajalec prejme za blago ali storitev, najsibo v denarju, stvareh ali storitvah, zato je tudi osnova za obračun DDV. To pa ne velja pri poslih med povezanimi osebami, ko stranki nimata pravice do odbitka celotnega DDV. Takrat mora biti DDV obračunan od tržne vrednosti blaga ali storitve.
Države članice EU ugotavljajo, da je vrzel pri pobranem DDV zaradi goljufij in utaj še vedno prevelika, zato se davčnim zavezancem v letih od 2024 do 2028 obeta kar nekaj večjih sprememb. Večina teh je namenjena temu, da se davčnim organom olajša nadzor nad pobranim DDV, kar za zavezance pomeni več poročanja in vodenje dodatnih evidenc. Bodo pa zavezanci gotovo veseli sprememb, ki prinašajo poenostavitve. Tudi teh je kar nekaj, med njimi ukinitev obveznosti za identifikacijo za DDV v drugi državi članici.
Evropska komisija je predstavila ambiciozno reformo carinske unije EU. Ustanovljena bosta carinski organ EU in novo vozlišče carinskih podatkov EU ter uvedene poenostavitve pri e-trgovanju in podelitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta (Trust and Check). S 1. oktobrom 2023 pa se je začela uporabljati nova evropska uredba, ki vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.
Proizvajalci in dobavitelji blaga so v zakonsko določenih oziroma individualno dogovorjenih garancijskih rokih dolžni odpraviti napake ali pa zamenjati okvarjeno blago z istovrstnim. Od popravil v garancijskem roku se DDV obračuna. Od zamenjave istovrstnega blaga pa ne, saj zamenjava v garancijskem roku ne predstavlja prometa v sistemu DDV.
Pri preverjanju popolnosti in pravilnosti sporočenih podatkov v rubrikah M obrazca REK v postopkih revizije zavezanca ZPIZ ugotavlja nepravilnosti sporočanja pravilnega števila ur rednega dela in ur odsotnosti z dela. Seštevek teh ur mora ustrezati letnemu skladu ur zavezanca. Ob sporočanju poslovne uspešnosti se ne upošteva, ali je bila ta izplačana ob upoštevanju ur prisotnosti na delu ali ne. Ko delavčeva plača ne dosega najnižje osnove za plačilo prispevkov, pa se ne obračuna in ne sporoča tudi razlika do najnižje predpisane osnove ali pa se ta obračuna in sporoča od premajhnih zneskov.
Konvencija, ki jo je Slovenija sklenila s Švico, se že drugič spreminja s protokolom. Gre predvsem za spremembe, ki še jasneje poudarjajo namen ene in druge države, da želita s konvencijo urejati tudi preprečevanje davčnih utaj in zlorabe konvencije ter preprečevati dvojno neobdavčitev, ne le zgolj odpravljati dvojno obdavčitev zavezancev.
