V okviru najemnih in podobnih razmerij se pogodbene stranke pogosto dogovorijo tudi za prenove ali predelave najetih nepremičnin. Taki dogovori imajo seveda davčne posledice in ena od teh je obdavčitev z DDV, ki za sabo potegne še druge obveznosti in pravice. Vidik DDV je pri takih dogovorih odvisen od okoliščin posameznega primera, denimo statusa strank, njihovih medsebojnih vezi in pravice do odbitka DDV, zato je treba obravnavo z vidika DDV opraviti od primera do primera.
Sodišče EU je v tej polovici leta v primerjavi s predhodnimi obdobji izdalo razmeroma malo sodb. Njihova skupna značilnost pa je prav raznolikost obravnavanih zadev. Sestavek je namenjen tistim, ki jih zanimajo teme, kot so ekonomska dejavnost v povezavi z zavezanostjo za DDV, enotne dobave, maržna ureditev za rabljeno blago in kraj opravljene storitve pri izdelavi digitalnih vsebin. Nekaj sodb pa se nanaša tudi na postopkovne zaplete.
S 1. januarjem 2024 je začelo veljati več sprememb pri nadomestilu plače za bolniško odsotnost. Pri nadomestilu plače v breme delodajalca se spremembe nanašajo predvsem na obdobje izplačila nadomestila in na recidiv. Pri nadomestilu plače v breme ZZZS pa se spreminjata maksimalna velikost izplačila nadomestila in opredelitev, kaj se všteva v osnovo.
Z letom 2024 so se začela uporabljati pravila za napotitve samozaposlenih v EU ali Efto po novem Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev. Tudi samozaposleni s sedežem v Sloveniji lahko ob izpolnjenih pogojih kljub samonapotitvi na opravljanje storitev v drugo državo EU ostanejo vključeni v socialna zavarovanja v Sloveniji. Enako je tudi, če samozaposleni običajno opravljajo dejavnost v najmanj dveh državah članicah EU.
V zadnjem letu sta višje delovno in socialno sodišče ter vrhovno sodišče sprejeli nekaj pomembnejših sodnih odločitev, ki se nanašajo na plačila za delo – obravnavajo poslovno uspešnost, povračila stroškov, nadomestilo za neizrabljen letni dopust, izračun sorazmernega dela dopusta in regresa, zmanjšanje osnovne plače zaradi kršitev in neizplačilo nadur vodilnemu delavcu.
Z letom 2023 so se zmanjšali priznani normirani stroški pri določenem znesku prihodkov. Pri zasebnikih, ki izpolnjujejo (samo)zaposlitveni pogoj, je obdavčitev večja, če presežejo 50.000 EUR prihodkov. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, pa je njihova obdavčitev večja že, če presežejo 12.500 EUR. Večja davčna osnova vpliva tudi na zavarovalno osnovo pri zasebnikih, ki so zavarovani iz naslova opravljanja dejavnosti. Če niso, še naprej mesečno plačujejo prispevke v pavšalnih zneskih.
Za ta leta bodo morale banke in hranilnice plačati davek na bilančno vsoto. Ta davek znaša 0,2 % od povprečnega stanja sredstev v davčnem obdobju. Davčno obveznost zmanjšajo za znesek povečanega DDPO zaradi povečanja stopnje DDPO, pa tudi za vplačane donacije v Sklad za obnovo Slovenije. Davek ne sme preseči 30 % dobička iz poslovanja pred odbitkom za odhodek za davek.
Leta 2019 so bila z novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb uzakonjena pravila o (nevtralizaciji) hibridnih neskladij. Od uzakonitve naprej se zdi, da so se hibridna neskladja umaknila v zatišje – z njimi se pretirano ne ukvarjajo ne Furs, ne zavezanci, ne stroka. Kaj so ta pravila in koliko so sploh pomembna za slovenske davčne zavezance?
V tem obdobju je Sodišče EU sprejelo odločitev glede pravil o poreklu blaga, glede carinske vrednosti sveže zelenjave in glede sorazmernosti globe za carinski prekršek. Poleg tega je odgovorilo glede obdavčitve prevoznih storitev, povezanih z uvozom blaga. Dve sodbi pa je sprejelo s področja uvrščanja blaga v kombinirano nomenklaturo.
