Zakaj so nekatere skupnosti uspešnejše od drugih? Zakaj nekatere lokalne skupnosti, države, kulture in civilizacije napredujejo in druge razpadejo? Zato, ker nekaterim uspe povezati posameznike, jasno opredeliti njihov skupni interes in ga učinkovito uveljaviti.
Ko v Sloveniji vsakih nekaj let prenavljamo davčni sistem, pozabljamo, da je davčni sistem osnovna družbena infrastruktura. Ta mora ne glede na to, katera interesna skupina trenutno vlada, zagotoviti prerazporejanje ustvarjenega na usklajen način. Pozabljamo, da je učinkovito delovanje katerekoli skupne infrastrukture, s tem pa tudi davčne, naš skupni interes. Davčni sistem je lahko učinkovit le, če je razumljiv, pregleden, preprost, mednarodno konkurenčen in motivacijsko naravnan. Sedanji je žal daleč od opisanega.
Zdi se mi, da pri nas poskušamo prek davčnega sistema reševati probleme, ki bi jih morali reševati drugače. Neskladja med družbeno produkcijo in potrošnjo ne more odpraviti zgolj davčni sistem. Prav tako s spremembami davčnega sistema ne moremo odpraviti strukturnih težav. Za to bo potreben družbeni dogovor, pri katerem bodo sodelovali zreli partnerji.
Slovenija potrebuje korenito prenovo davčnega sistema. Ne potrebuje pa še enega kozmetičnega popravka, ki bo bolj ali manj uspešno prikrival slabosti sistema, ki omogoča ribarjenje v kalnem. Potrebujemo reformo, ki bo enotno in jasno obravnavala vse davščine (davke, prispevke in takse) ter izkoristila konkurenčno prednost majhnega odprtega gospodarstva. Potrebujemo sistem, ki bo sposoben vse davčne zavezance usmeriti k preglednemu poslovanju in bo spodbudil davčno konkurenco lokalnih skupnosti.
Menim, da Slovenija ne potrebuje še ene polovične rešitve z omejenim rokom trajanja, temveč dolgoročno davčno strategijo, ki bo posledica doseženega soglasja vseh družbenih skupin. O tem, kako prenoviti davčni sistem, bomo razpravljali na Dnevih računovodij, ki jih tudi letos organiziramo v Portorožu.
Vabim vas, da se nam pridružite in svoje mnenje izrazite tudi vi.
