Minimalna plača v letu 2021

Velikost minimalne plače je za leto 2020 določal Zakon o minimalni plači1 (ZMinP). Od leta 2021 pa ni več določena v tem zakonu, ampak se uveljavlja posebna formula (3. člen ZMinP). Določi se kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povečan najmanj za 20 % in ne več kot za 40 %. Temu znesku se prišteje znesek davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi velikost minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Obenem razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, tudi nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na velikost splošne olajšave.

Vsakokratno novo velikost minimalne plače bo od leta 2021 določil minister, pristojen za delo. Po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji jo bo nato objavil v Uradnem listu RS. To mora storiti najkasneje v treh mesecih po spremembi zneska minimalnih življenjskih stroškov, določenih z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih2 (ZSVarPre). MDDSZEM ugotovi velikost minimalnih življenjskih stroškov najmanj vsakih šest let. Če razlika med velikostjo na novo in nazadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 %, določi novo velikost osnovnega zneska minimalnega dohodka (8/2 ZSVarPre). Nazadnje je bila velikost minimalnih življenjskih stroškov izračunana leta 2017 in znaša 613,41 EUR. MDDSZEM pojasnjuje, da bo naslednjič izračunana leta 2023.3

Enkrat na leto pa se minimalna plača uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin in velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta (5. člen ZMinP). Tudi ta znesek mora minister, pristojen za delo, objaviti v Uradnem listu RS po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji.

Znesek minimalne plače pa ni osnova za obračun socialnih prispevkov. Ta se namreč že več let postopno povečuje in od leta 2021 znaša 60 % povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 – ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače manjše od minimalne osnove za obračun prispevkov, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Posebnost pa je v tem, da od te razlike delavčev prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje plača delodajalec (152. člen ZPIZ-2 in 50. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Za vsa izplačila od 1. januarja do vključno 28. februarja se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, preračunane na mesec. Za to obdobje v letu 2021 znaša 1.052,30 EUR.6 Za izplačila od 1. marca pa se uporablja znesek povprečne plače preteklega leta, preračunane na mesec.

Obračun minimalne plače je drugačen, kadar je osnovna plača delavca manjša od minimalne plače. Poleg tega je odvisen tudi od tega, katere dodatke mora delodajalec delavcu obračunati in ali se lahko vštevajo v znesek minimalne plače ali pa jih mora prišteti k minimalni plači.

Delavec, ki celoten mesec dela s polnim delovnim časom, mora za svoje delo prejeti vsaj minimalno plačo (2/1 ZMinP). Če je delavčeva osnovna plača skupaj z dodatki, ki se še lahko vštevajo v minimalno plačo, še vedno manjša od zneska minimalne plače, mora delodajalec delavcu plačati razliko do minimalne plače. Prispevki se obračunavajo in plačujejo od minimalne osnove za obračun prispevkov, ker je ta v letu 2021 še vedno večja od minimalne plače.

Minimalna plača predstavlja plačilo za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Zato je vse od njene uveljavitve iz tega zneska izvzet dodatek za nadurno delo, od leta 2015 pa še dodatki za nočno delo, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Od leta 2020 so poleg teh dodatkov iz nje izvzeti še dodatek za delovno dobo in vsi drugi dodatki, ki so določeni z zakoni, z drugimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami. Prav tako je iz nje izvzeto plačilo za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (2/3 ZMinP).

Še vedno pa se lahko v minimalno plačo vštevajo dodatki, določeni s splošnimi akti ali pogodbami o zaposlitvi, ki dejansko nimajo podlage v zakonu, drugem predpisu ali kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.

Dodatki se delavcem obračunavajo le za čas, ko delajo v pogojih, zaradi katerih jim dodatek pripada. Velikost dodatkov se lahko določi v kolektivni pogodbi, podjetniški kolektivni pogodbi, internem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi, in sicer v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas ali od ustrezne urne postavke.

Osnova za obračun dodatkov je osnovna plača delavca (127/4 Zakona o delovnih razmerjih7 – ZDR-1), ta pa je lahko manjša od minimalne plače.8 Osnovna plača delavca pri delodajalcu, ki ga zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določena vsaj v velikosti ustreznega tarifnega razreda (in je lahko manjša od minimalne plače). Če pa delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, lahko velikost osnovne plače določi tudi samo v pogodbi o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da lahko osnovna plača delavca znaša le nekaj evrov. Pri določanju velikosti pravic delavcev, ki niso urejene s kolektivno pogodbo dejavnosti, je treba upoštevati sodbo vrhovnega sodišča VIII Ips 191/2018 z dne 21. maja 2019. V njej je sodišče razsodilo, da mora delodajalec pri določanju velikosti pravic upoštevati kolektivno pogodbo, ki bi ga lahko zavezovala (če bi imela razširjeno veljavnost glede njegove glavne dejavnosti) ali pa je najbližja njegovi dejavnosti.

Delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače (2/4 ZMinP). ZDR-1 ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom. Do njega lahko pride po volji pogodbenih strank (dopolnilno delo, zaposlitev pri več delodajalcih in podobno). Do druge oblike zaposlitve s krajšim delovnim časom pa pride v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu). V primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom delodajalec obračuna in plača prispevke od sorazmernega dela minimalne osnove za obračun prispevkov, če je dejanska osnova manjša od minimalne.

Delavec, ki je zaposlen s polnim delovnim časom in tako tudi dela, pa lahko zaradi nekajdnevne bolniške odsotnosti prejme plačo in nadomestilo plače, ki je v seštevku manjše od minimalne plače. V tem primeru mora delodajalec prispevke obračunati in plačati od minimalne osnove za obračun prispevkov.

Če je delavec opravičeno odsoten z dela, mu pripada nadomestilo plače. Odstotek osnove, ki predstavlja nadomestilo plače, in način izračuna osnove za nadomestilo sta določena pri posamezni vrsti odsotnosti. Tako je izračun nadomestila plače neodvisen od minimalne plače. Zato je lahko končno izplačilo delavcu, ki je celoten mesec ali del meseca opravičeno odsoten z dela, tudi manjše od minimalne plače.9

Delavec pa lahko kljub 100-odstotnemu nadomestilu plače prejme izplačilo, ki je manjše od zneska minimalne plače.