Slovenija seveda ne bo niti prva niti zadnja država, ki uvaja tak nadzor nad izdajanjem računov. Verjetno se bomo tudi mi kmalu srečali z zapleti, ki jih poznajo države, ki tak sistem že imajo. Tako se v Etiopiji in Keniji zapleta pri servisiranju naprav. Ker smejo v njih posegati le pooblaščeni serviserji, teh pa je očitno premalo, se na popravilo čaka več tednov. Med tem legalno gotovinsko poslovanje ni mogoče. V Venezueli imajo težave zaradi pomanjkanja posebej označenega papirja, ki ga je treba vstaviti v davčne blagajne. V Srbiji in Albaniji na tehnične zaplete niso tako občutljivi, saj družno ugotavljajo, da večina poslovanja po uvedbi davčnih blagajn še vedno poteka brez izdaje računa. V Litvi, kjer brezpapirno poslovanje ni tako razširjeno, so se gostinci in trgovci znašli po svoje. Pogosto namesto računa izdajo predračun, ki seveda ni registriran v sistemu davčne uprave. Na Hrvaškem, ki nam je med davčno nezaupljivimi državami geografsko in kulturno najbližje, so bili v prvih mesecih po uvedbi pogosti elektronski mrki, ko blagajn ni bilo mogoče povezati s strežniki davčne uprave.
Davčno potrjevanje računov je pretežno tehničen postopek, pri katerem je treba strojno in programsko opremo uskladiti z novimi zahtevami. Pa vendarle se v okoljih, kjer do zdaj poslovanje ni bilo primerno urejeno, ob prehodu na nov sistem razkrijejo številni spregledani knjigovodski in davčni problemi. In pri iskanju problemov smo slovenski računovodje in naši sogovorniki, davčni uradniki, očitno zelo produktivni. Na Fursovi spletni strani se je nabralo že skoraj 200 vprašanj in odgovorov nanje. Nekateri so prav nadrealistični. Eno pojasnilo tako pravi, da kupcu potrjen račun lahko izdamo tudi v elektronski obliki, a moramo pri tem zagotoviti, da ga kupec neposredno po odhodu iz poslovnega prostora lahko predloži davčnemu ali tržnemu inšpektorju. Za opis takih razmišljanj imamo lep rek: Če slep slepega vodi, oba v brezno padeta.
Kaže, da smo pri uvajanju davčnih blagajn zopet pozabili na osnovno načelo delovanja sistemov. Večina sistemov deluje bolje, če so enostavni. Vzpostavitev zapletenega sistema je povezana z visokimi stroški delovanja, s tem pa je vprašljiva njegova rentabilnost.
