Mejni problemi

Že več kot desetletje ob petkih telefonsko svetujem naročnikom revije IKS, saj nedorečenosti v računovodskem vsakdanu in iz njih porojenih vprašanj nikoli ne zmanjka. Večina dilem je povsem strokovnih, računovodskih ali davčnih, vsake toliko časa pa naše naročnike zanimajo tudi zadeve, ki z računovodstvom niso neposredno povezane. Ko pojasnim, da o takih vsebinah ne moremo oziroma ne smemo svetovati, običajno potarnajo, da so "deklica za vse", od katere se pričakuje rešitev marsičesa.

dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 29. 10. 2015

In tega, kar rešujejo računovodje, čeprav tja ne spada, je veliko. Za začetek pogosto naletijo na slabo, nerazumljivo ali škodljivo sklenjene pogodbe. Če na to opozorijo komercialo in poslovodstvo, dobijo oznako komplikatorjev. Sledijo dogovori, pri katerih je treba imeti posebna pravna znanja. Če računovodje zahtevajo pomoč pravnih strokovnjakov, dobijo oznako zapravljivcev. In na koncu jih doletijo še vsa administrativna opravila in poročila. Tako računovodje urejajo in pripravljajo kadrovske evidence, varstvo pri delu, varovanje osebnih podatkov, davčne blagajne, informacijski sistem, vpise v zemljiško knjigo in seveda statistična poročila o vsem, kar se da prešteti ali ovrednotiti.

Vendar bodimo jasni. Prenos mejnih opravil in vsebin v računovodstvo ni le prelaganje dela, temveč tudi prelaganje odgovornosti. Vse skupaj me nekoliko spominja na prelaganje vročega kostanja iz roke v roko. Tisti, ki ga nima kam preložiti, se opeče. Prav bi bilo, da v okolju, v katerem delujete, prepoznate tovrstne probleme in jih rešujete celovito. Če tega ne boste storili, pa se lahko tolažite, da ravnate evropsko, saj podobno ob aktualni krizi z migranti ravna EU, ko države problem prelagajo na zadnjo v vrsti. In ta se bo opekla.

IKS 11/ 2015


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS