Računovodstvo je svet številk, ki ne dopušča prostora za različne interpretacije in dnevno politiko. V svetu besed so dvoumnosti in subjektivnost dovoljeni – zapisi kot odraz želje po razumevanju sveta pogosto izražajo čustva ter prenašajo osebna mnenja in zgodbe. V svetu številk je drugače, saj so številke objektivne in konkretne. Nanje se lahko zanesemo, saj prikažejo resničnost brez prilagoditev in pretvarjanj.
Ironično je, da večina ljudi zlahka sledi nenehnim zapletom v televizijskih žajfnicah z več sto deli, medtem ko se jim preprosti računovodski izkazi zdijo neizmerno zapleteni. Bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov, ki na uniformiran, jasen in preprost način razkrijejo finančno zdravje organizacije, mnogi vidijo kot skrivnostne zapise, ki jih lahko dešifrirajo le redki strokovnjaki. Verjetno se prav zaradi tega vsako leto, ko so bilance gospodarskih družb javno objavljene in dostopne vsem, pojavijo instant bonitetne hiše, ki ponujajo potrdila o "ena A" poslovanju ravno vašega podjetja.
Ta pojav nas postavlja pred zanimivo dilemo. Kako lahko v dobi, ko so informacije bolj dostopne kot kadarkoli prej, ostajamo tako nevedni glede osnovnih finančnih dejstev, ki vplivajo na naše vsakdanje delovanje? Morda gre za prirojeno človeško naravo, ki se izogiba stvarem, ki jih ne razume. Morda pa je to odraz naše sodobne kulture, ki raje sprejema hitre rešitve, kot da bi se potrudila poglobljeno razumeti zadeve.
Čeprav so osnove računovodstva stare več tisočletij in temelj najstarejših civilizacij, je dejstvo, da jih večina ne razume. Zdi se, da nas zgodovina uči pomembne lekcije – temeljna načela, ki so omogočila razvoj prvih civilizacij, so še vedno relevantna, a zahtevajo našo pozornost, učenje in razumevanje, če želimo v celoti izkoristiti njihovo moč. Pametni pišejo, a tudi berejo (seveda kaj več kot le zadnje objave na družbenih omrežjih).
