Zaradi opisanih težav smo pristojne organe že drugo leto zapored uradno pozvali, naj podaljšajo roke za pripravo in oddajo letnih poročil ter poročil in davčnih obračunov, ki na njih temeljijo.
A s prestavljanjem oddaje bilanc le gasimo požar, ne odpravljamo pa vzrokov za njegov izbruh. Ne odpravljamo vzrokov, zaradi katerih računovodje pogosto delujemo kot neviden in neslišen amortizer, ki nase prevzema pritiske rokovno in vsebinsko nerazumnih zahtev hermetično razmišljujočih državnih uradnikov. Blažimo in mehčamo jih vse do takrat, dokler ne postanejo sprejemljivi za neuke in razvajene naročnike storitev oziroma odločevalce v podjetjih.
Prav bi bilo, da se vprašamo, zakaj se računovodjem ne uspe poenotiti in samozavestno, jasno in glasno sporočiti obema stranema, da so stvari pravočasno in pravilno narejene le zaradi našega zelo velikega vložka. Da računovodski oddelek ni pekarna Mišmaš, kjer se stvari uredijo kar same od sebe. Da je strokovno in časovno zahtevna opravila treba načrtovati, organizirati in izvesti. Da se vse našteto ne da izpeljati čez noč in zastonj.
Pogajalska moč vsake poklicne skupine je pogojena z motivacijo posameznikov, ki so v to skupino združeni. S pripravljenostjo nastopiti enotno tudi tedaj, ko posamezniku to ne ustreza. Smo se računovodje pripravljeni izpostaviti z imenom in ugledom ter urediti in poenotiti poklicna pravila, merila in cenike? Ali nam morda bolj ustreza vloga nevidne in neslišne miške, ki ji zadošča že drobna pohvala in morebitni krizni dodatek?
Na Zvezi RFR bomo vztrajali pri mnenju, da moramo poklicno povezovanje podpirati, graditi in razvijati še naprej. V tem duhu vas vabim na letošnje Dneve računovodij, ki bodo potekali pod naslovom Računovodenje v času nerealnih pričakovanj. Več podrobnosti in program bomo objavili kmalu.
