Tema:
Spremembe pri obračunu DDPO z letom 2024
Zadnje spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se nanašajo na delno prenovo definicije poslovne enote nerezidenta. Spremembe se nanašajo na časovni kriterij pri določanju poslovne enote v obliki gradbišča, projekta gradnje, montaže ali postavitve ali nadzora v zvezi z njimi. Po novem so drugačni tudi opredelitev posrednika, ki deluje v imenu nerezidenta, obravnava posrednika, ki deluje v svojem imenu, ter pravila glede pripravljalnih in pomožnih dejavnosti.
Novo pravilo o davčnem nepriznavanju obresti in drugih stroškov izposojanja določa, da so presežni stroški izposojanja nepriznani, če so nad 30 % EBITDA. Vendar bo to pravilo aktualno pri tistih, ki imajo te stroške večje od enega milijona evrov. Gre za novo pravilo poleg tistega o nepriznavanju obresti iz tanke kapitalizacije in o omejitvi davčno priznanih obresti iz posojil od povezanih oseb.
Od dohodkov iz pogodbenih razmerij morajo izplačevalci obračunati dajatve glede na vrsto pogodbenega razmerja. Razlike pri obremenitvi so v stopnji akontacije dohodnine, lahko pa tudi v prispevkih. Od februarja 2024 je spremenjena osnova za obračun prispevkov. Dohodki od podjemnih pogodb so praviloma obremenjeni še s posebnim davkom na določene prejemke. O izplačanem dohodku morajo izplačevalci poročati na obrazcu REK-O.
Dohodki poslovodij in prokuristov so različno obdavčeni z dohodnino. S prispevki za socialno varnost so obremenjeni enako, razen če je družbenik hkrati še poslovodja in zavarovan po tej podlagi. Tudi upokojenci lahko dosegajo dohodke iz poslovodenja in prokure, lahko pa tudi iz začasnega in občasnega dela. Razlika med temi dohodki je še v obremenitvi s posebno dajatvijo. O izplačanem dohodku morajo izplačevalci poročati na obrazcu REK-O.
Delodajalec delavcu osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi običajno določi na mesec ali pa za povprečno mesečno delovno obveznost (174 ur). Od načina določitve osnovne plače pa moramo ločiti način obračuna plače – ta je lahko fiksni ali dejanski. Način določitve osnovne plače in način obračuna minimalne plače pa pomembno vplivata na letni strošek dela pri delodajalcu.
Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem je prenehala veljati 31. decembra 2023, a jo morajo nekateri delodajalci uporabljati še do 31. decembra 2024. Ali se bodo od 1. januarja 2025 še ravnali po njej ali ne, je njihova odločitev. Ta pa pomembno vpliva na vrsto in velikost delovnopravnih pravic delavcev.
Ekonomska dejavnost je obdavčljiva v sistemu DDV le, če jo opravi davčni zavezanec v neodvisnem (samostojnem) razmerju. Merila za presojo tovrstnih razmerij lahko davčni zavezanci najdejo v sodni praksi Sodišča EU, pa tudi v eni od publikacij davčnega organa. Kljub temu pa ugotavljanje, kdaj lahko razmerje med naročnikom in izvajalcem transakcije štejemo za neodvisno, v praksi še vedno povzroča nemalo težav.
Storitve so predmet DDV, če so opravljene v Sloveniji in za plačilo, razen v nekaj izjemah. Opraviti jih mora davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV. V vsakem posameznem primeru pa morajo davčni zavezanci med drugim ugotoviti, kdaj nastane obveznost za obračun DDV in kdo je plačnik davka. Pravil glede nastanka davčne obveznosti je pri storitvah več, uporaba napačnega pa lahko privede do prepoznega obračuna DDV.
Zavezanci, ki kupijo vozilo v drugi državi članici, morajo za pravilen obračun dajatev od vozila, vnesenega v Slovenijo, upoštevati vrsto posebnosti. Pravilno morajo določiti vrsto vozila, zelo dobro pa morajo tudi vedeti, zakaj prodajalec ni obračunal DDV svoje države, saj to pomembno vpliva na način obračuna DDV ob pridobitvi iz druge države članice in posledično tudi na obračun DDV ob naslednjem prometu s takim vozilom.
Združevanje denarnih sredstev med povezanimi osebami je pomembno za notranje financiranje, saj z njim mednarodna skupina uporablja lastne vire za potrebe po finančnih sredstvih. Ker med nepovezanimi osebami (skorajda) ni primerljivih dogovorov, je zelo težko ugotoviti, ali so pogoji takšnega financiranja v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Tudi s tem namenom so bila v smernice OECD vnesena nova vodila.
Rusija je v letu 2023 s kar 38 državami prekinila uporabo najpomembnejših določb konvencije. Tudi Slovenija je med njimi. Zavezanci morajo poznati posledice prekinitve uporabe konvencije. Prekinitev prinaša povsem nove zadrege, saj je prenehanje veljavnosti konvencije poznana stvar, s prekinitvijo uporabe posameznih določb konvencije pa se Slovenija še ni srečala. Konvencija, sklenjena z Rusijo, zaradi prekinitve uporabe posameznih določb ni prenehala veljati, saj tega (še) ni predlagala nobena od obeh držav.
