Tema:

Napotitev zaposlenih na delo v tujino

Kakšni so od leta 2024 pogoji za napotitev na delo v EU ali Efto

Z letom 2024 bomo začeli uporabljati spremenjena pravila pri napotitvah na delo v EU ali Efto v okviru čezmejnega izvajanja storitev. Zaposleni lahko pri napotitvah ob izpolnjenih pogojih ostanejo vključeni v socialna zavarovanja v Sloveniji, kjer ima njihov delodajalec sedež. Z napotitvijo se jim zgolj začasno spremeni kraj opravljanja dela. Po novem bo celotna plača napotenih obremenjena s prispevki.

Spremembe pri plačilu prispevkov od plač napotenih

Z letom 2024 se začne uporabljati spremenjeno pravilo, po katerem je celotna plača napotenih obremenjena s prispevki. To velja prvič za plače za januar 2024. Davčna obravnava pri povračilih stroškov napotenih ali pri delnem izvzemu osnove za akontacijo dohodnine ostane nespremenjena.

Dostava podatkov za odmero dohodnine za leto 2023

Izplačevalci dohodkov morajo davčnemu organu predložiti podatke o izplačilu določenih dohodkov. Predvsem poročajo o oproščenih dohodkih, o katerih še niso poročali na obrazcu REK-O. Poročanje je obvezno tudi v primeru spremembe lastniških deležev in v primeru naknadnih vplačil kapitala fizičnih oseb in njihovih vračil fizičnim osebam. Za leto 2023 velja nekaj novosti pri tem letnem poročanju.

Spremembe glede solidarnostne sobote in ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka

S spremembo interventnega zakona solidarnostna sobota ni bila ukinjena, spremenila se je z njo povezana obdavčitev plače. Delodajalec po novem zaradi solidarnostne sobote ni več dolžan vplačati svojega prispevka. Ukinjen pa je tudi obvezni solidarnostni prispevek.

Novosti, ki jih je prinesel ZDDV-1N

Glavnina novosti, ki jih prinaša sprememba zakona o DDV, se nanaša na ponudnike plačilnih storitev. Ti so od 1. januarja 2024 dolžni davčnemu organu četrtletno sporočati podatke o čezmejnih plačilih. Plačilo se šteje za čezmejno, kadar je plačnik v eni državi članici, prejemnik plačila pa v drugi državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi. Informacije o plačilih se bodo na ravni EU zbirale v osrednjem elektronskem sistemu informacij o plačilih in davčni organi jih bodo uporabljali za nadzor, odkrivanje in dokazovanje davčnih goljufij na področju DDV pri dobavah blaga in storitev končnim potrošnikom.

Kraj in stopnja obdavčitve z DDV pri dobavi hrane in pijač

Dobava hrane in pijač je lahko opravljena kot dobava blaga ali pa v okviru gostinske storitve. Ta zajema pripravo jedi in strežbo pijač, ki pa z DDV nista obdavčeni po isti davčni stopnji. Davčni zavezanci, ki poslujejo čezmejno, morajo pri dobavi hrane in pijač najprej pravilno določiti državo obdavčitve in šele nato obračunati DDV po predpisani davčni stopnji.

Stopnja DDV pri napitkih in pijačah

Napitki in pijače so lahko z DDV obdavčeni kot blago ali kot storitev in od tega je odvisna davčna stopnja. Države članice smejo pri razvrščanju blaga in storitev na tiste z nižjo in tiste s splošno stopnjo DDV uporabiti metode, ki se jim zdijo najprimernejše. Bistveno je, da pri tem ne pride do neenake obravnave istovrstnih transakcij in s tem kršitve načela davčne nevtralnosti.

Začasni uvoz blaga s popolno oprostitvijo dajatev

Za nekatero blago, ki je na carinsko območje EU uvoženo le začasno, lahko uvoznik uveljavi popolno oprostitev plačila uvoznih dajatev. Pri začasnem uvozu mu prav tako ni treba plačati DDV, mora pa blago po določenem času ponovno izvoziti v nespremenjenem stanju.

Poročila o DDV za leto 2023

Čeprav letnega obračuna DDV zavezanci ne oddajajo, morajo pripraviti nekatera s tem davkom povezana letna poročila. Poročila za leto 2023 Fursu oddajo januarja 2024 za preteklo leto. Obvezna je oddaja poročila o plačani realizaciji in obračunanem pavšalnem nadomestilu za kmete. Prav tako poročilo v nekaterih primerih oddajo še zavezanci, ki opravljajo elektronske storitve, telekomunikacijske storitve in storitve oddajanja, ter tisti, ki opravljajo dobave na daljavo. V zvezi s slednjimi je nekaj posebnosti zaradi sprememb zakonodaje, ki so začele veljati 1. julija 2021.

Kaj je treba vedeti pri sklepanju podjemne pogodbe

Organizacije pri svojem poslovanju pogosto sklepajo podjemne pogodbe. Gre za pogodbo, s katero se podjemnik zaveže naročniku, da bo zanj opravil določeno delo, naročnik pa se zaveže, da mu bo to plačal. Drugače kot pri pogodbi o zaposlitvi gre pri podjemu za kratkoročno sodelovanje, ki je omejeno z določenim rokom za opravo del, in ne gre za dlje časa trajajoče razmerje, ki je značilno za zaposlene.

IKS 01/2024


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS